Eolsko otočje
|
|||
Država | Italija | ||
Koordinate | |||
Površina | 116,4 km² | ||
Nadmorska višina | 961 mnm (Fossa delle Felci, Salina) | ||
Obala | km | ||
Prebivalstvo | 14.281 (2007) | ||
Gostota |
Eòlsko otočje ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie [ìzole eòlie] ali Isole Lipari [ìzole lìpari]), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina. Upravno spada pod italijansko deželo Sicilija (pokrajina Messina). Otoke so kolonizirali Grki okoli leta 580 pr. n. št. in jih poimenovali po Eolu, bogu vetra.
Uvrščeni so na seznam svetovne dediščine pri organizaciji UNESCO.
Nastanek Eolskega otočja je pripisati subdukciji tektonskih plošč, to je vrivanju ene plošče pod drugo, pri čemer se magmatične mase premikajo iz globine proti površju. Tako se ustvarijo skupine vulkanov ali tako imenovani vulkanski loki, ki so v odprtem oceanu večinoma bazaltnega značaja, medtem ko imajo priobalni loki pretežno granitski sestav. Eolski lok je dolg okoli 200 km: sestavlja ga sedmero otokov in vsaj deset podvodnih ognjenikov. Ti ognjeniki še niso dosegli morske površine, torej niso še otoki, a imajo že imena: Glabro, Alcione, Lametini, Eolo, Enarete, Prometeo, Sisifo, Marsili, Glauco, Palinuro.
Otočje sestoji iz sledečih otokov:
Otok | Površina km² |
---|---|
Lipari | 37,6 |
Salina | 27 |
Vulcano | 21 |
Stromboli | 12,6 |
Filicudi | 9,5 |
Alicudi | 5,2 |
Panarea | 3,3 |
Kraj svetovne dediščine UNESCO | |
![]() |
|
Liparski otoki | |
![]() |
|
Podatki | |
---|---|
Država: | Italija |
Razglasitev: | 2000 |
Razvrstitev: | Naravni spomenik |
Kriteriji: | N (i) |
Ogroženost: | ne |
Zunanje povezave: | UNESCO |
Viri[uredi | uredi kodo]
- Longo F., Il mare di pietra, Bari 2009