Janez Ljubljanski
Janez Ljubljanski | |
---|---|
Rojstvo | datum neznan |
Smrt | datum neznan |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | slikar |

Janez Ljubljanski (latinsko Johannes de Laybaco), slikar * (?), izpričan med 1433 in 1460.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Bil je sin Friderika Beljaškega, od okoli 1440 ljubljanski meščan. Sprva je delal v očetovi delavnici na Koroškem, kjer je ustvaril prva samostojna dela. Očitno je imel tesnejše stike s cistercijani in je na Kranjskem delal po naročilih stiškega samostana. Njegove najbolj znane podpisane in datirane freske so v gotski cerkvi sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom (1443) in Muljavi (1456). Samo datirane pa so na Kamnem vrhu pri Ambrusu (1459). Med njegova samostojna dela štejejo poslikave v samostanu v Stični in cerkvah v Metnaju in Mačkovcu, skupaj s slikarji iz svoje delavnice je slikal v Troščinah in v podružnišni cerkvi sv. Nikolaja v Žužemberku. V krog njegove delavnice se štejejo tudi freske v Mengšu in romarski cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, kjer je naslikal »Sveto Nedeljo« (okoli 1460).
Janez Ljubljanski je iz Koroškega na Kranjsko posredoval pozni mehki slog, prežet s severnjaškimi ter češkimi in italijanskimi vplivi. Značilnost njegovega slikarstva so delavniška izurjenost, barvno plastično modeliranje in idealizirajoča umirjenost ter lepotnost figure; z ikonografskega vidika se kaže njegova prilagoditev konceptu poslikave kranjskega prezbiterija.[1]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1990). Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga.