Industrija motornih vozil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani IMV)
Jump to navigation Jump to search

Industrija motornih vozil (kratica IMV) je bila družba, ki je izdelovala avtomobile v Novem mestu.

Revoz je hčerinska družba proizvodnje Renault vozil v Sloveniji. Revoz Novo mesto je edina proizvodnja motornih vozil v državi in ena največjih državnih izvoznikov. Podjetje je bilo ustanovljeno junija 1988, kot združitev podjetij Renault in Industija motornih vozil. Danes je podjetje v celotni lasti Renaulta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podjetje za proizvodnjo osebnih in dostavnih vozil, počitniških prikolic ter sestavnih delov za motorna vozila je nastalo iz podjetij Agroservis (1945) in Motomontaža (1955), [1] ki sta med drugim kot kooperanta sestavljala osebna in dostavna vozila za nemško družbo Auto Union (danes AUDI). Podjetji sta se združili leta 1959 in preimenovali v Industrija motornih vozil Novo Mesto (IMV).

1959-1988

Zgodnja proizvodnja Renault je sodelovala z Litostojem[uredi | uredi kodo]

Prvo sodelovanje Renault v sloveniji je bilo podpisano z Ljubljanskim Litostrojem, leta 1969. Novembra tega leta je začel Litostroj pod licenco izdelovati Renault 4, katerega se je nato prijel vzdevek Katrca in je postal najbolj prodajan Renault model znotraj države. Litostroj je prav tako proizvajal menjalnike za Francosko sestavljena vozila. Sodelovanje se je prenehalo leta 1972.

Industrija Motornih vozil[uredi | uredi kodo]

V srednjih 50-ih se je Slovensko podjetje Agroservis združilo z Auto Union in zgradilo podjetje za izdelavo DKW modelov imenovanih Moto Montaža. Leta 1959 je bilo podjetje preimenovano v Industrija motornih vozil or IMV. V letih 1963−1972 se je povezalo s podjetjem British Motor Comporation's Austins, ampak je leta 1973 podpisalo partnerski dogovor z Renault, predvsem za izdelavo Renault 4, 12, 16 in 18. Leta 1976 je IMV postal drugo največje podjetje po obsegu dela v Jugoslaviji po podjetju Zastava. Podjetje je izdelovalo 26,000-49,000 avtomobilov na leto, v letih 1977−1990, vendar so zgrešene investicije leta 1978 pustile podjetje na poti v stečaj.

1988[uredi | uredi kodo]

Leta 1988 sta Renault (kot manjšinski lastnik) in IMV ustvarila skupno proizvodnjo in jo poimenovale Revoz. Od zgodnjih 90-ih je postal eden največjih izvoznikov (več kot 5% od celotnega državnega izvoza) in največji delodajalec (več kot 2000 delavcev) v sloveniji. Podjetje je začelo proizvajati Renault 5 skupaj z Renault 4 (Revoz je bil zadje podjetje, kjer so se izdelovali ti avti). Leta 1991 je Renault postal največji delničar podjetja z 54% deležem. Glede na Organizacijsko ekonomično sodelovanje in razvoj, je bil ključni razlog ozadja Renault iverzije, da bi podjetje oskrbovalo velik Jugoslovanski trg, čeprav se je po razpadu države Revoz spremenil v izvozno-orientirano podjetje. Od leta 1993 podjetje sestavlja avtomobile Clio. Revoz upravlja Srbski trg odkar je Renault ustvaril hčerinsko družbo.

V decembru 2001 je Renault povečal svoj delež podjetja na 66,68%. Leta 2002 je bila Renault-ova komercialna veja razdeljena, da bi tvorila hčerinsko družbo Renault Nissan Slovenia d.o.o, odgovorno za prodajo. Leta 2004 je revoz postal v celotni lasti hčerinskega podjetja Renault. Od let 2010-2013 pa je podjetje začelo izdelovati avto Wind.

Vpliv Evropske krize[uredi | uredi kodo]

V zečetku leta 2012 je Evropsko povpraševanje upadlo in podjetje je moralo ukiniti nočno izmeno ter zmanjšati delež zaposlenih. Revoz je začel pogajanja za krajši delovni čas. Na veselje Revoza se je januarja 2013 proizvodja vrnila v normalno delovanje. Podjetje je začelo proizvajati novi Renault in Daimler modele ter izboljšalo proizvodni delež. Prvi model je bil razvit s strani Renault-Daimler sodelovanja. Tretja generacija Renault Twingo je vstopila v proizvodnjo maja 2014 in jeseni mu je sledila Daimler-jeva druga generacija Smart Forfour z veliko enakimi deli.

Podjetje Novo Mesto[uredi | uredi kodo]

Podjetje Revoz se nahaja v Novem Mestu na 584,000 kvadratnih metrih površine. Od aprila 2007 je proizvedla Twingo proizvodnjo, od leta 1993 pa sestavlja Clia. Podjetje ima oddelek za oblikovanje pločevine, oddelek za barvanje in lakiranje ter oddelek za sestavljanje avtomobilov. Leta 2010 je bil proizvodni izvoz 212,680 avtomobilov.

Vozila[uredi | uredi kodo]

Nekdanji logotip podjetja

Tovarna je licenčno izdelovala predvsem kombinirana vozila DKW Schnellaster. Med letoma 1967 in 1972 so v IMV-ju v sodelovanju z British Leyland Motor Company licenčno sestavljali osebne avtomobile znamke Austin.

Avtomobil IMV Austin 1300

Lastna proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Plod lastnega razvoja so bila kombinirana vozila, ki so jih kmalu izdelovali v 15 inačicah, s prilagojeno namembnostjo:

  • model IMV 1000 je imel motor proizvajalca DKW, s prostornino 981cm³
  • model IMV 1600R je imel motor proizvajalca Renault, s prostornino 1647 cm³
  • model IMV 2200D je imel motor proizvajalca Mercedes-Benz s prostornino 2197 cm³

Pomemben je bil tudi razvoj počitniških prikolic in avtodomov, ki so se tržile pod blagovno znamko Adria.

Adria Mobil[uredi | uredi kodo]

Enota počitniških prikolic in avtodomov IMV je z letom 1995 prevzela ime Adria Mobil in postala samostojna gospodarska družba.

Glavni članek: Adria Mobil.


Sodelovanje z Renaultom[uredi | uredi kodo]

IMV je od Litrostroja prevzel kooperacijsko pogodbo in v tovarni so od leta 1973 sprva sestavljali, nato pa izdelovali osebna vozila znamke Renault, in sicer modele Renault 4, Renault 5, Renault 12, Renault 18 in Renault Clio.

Od leta 1989 je podjetje v večinski lasti francoskega koncerna Renault, zato so z letom 1992 opustili naziv gospodarske družbe in logotip IMV. Družba se od tedaj imenuje REVOZ (REnault VOZila).

Revoz[uredi | uredi kodo]

Renault Wind

Danes je Revoz gospodarska družba, ki se ukvarja s proizvodnjo in komercializacijo vozil in je edini proizvajalec avtomobilov v Sloveniji. Lastnik podjetja je francoski koncern Renault. V Novem mestu so izdelovali in izdelujejo naslednje modele avtomobilov:

Renault 2009 logo.svg

Podjetje predstavlja enega največjih izvoznikov v Sloveniji in je skupaj z družbo Krka eden največjih delodajalcev v regiji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Moškon Marjan Ivan (2004). Povest o velikanu pod Gorjanci. Klub prijateljev IMV. str. 25. COBISS 217175552. ISBN 961 238 404 5.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]