Hildebert II.

Hildebert II.
Guntram in Hildebert II., miniatura iz Velike francoske kronike, XIV. stoletje
Kralj Avstrazije
Vladanje	25. december 575 – 595
Predhodnik	Sigibert I.
Naslednik	Teodebert II.
Kralj Burgundije
Vladanje	28. marec 592 – 595
Predhodnik	Guntram
Naslednik	Teoderik II.
Rojstvo	6. april 570 neznano
Smrt	marec 596 (25 let) neznano
Zakonci	ni znano Fajlevba
Rodbina	Merovinška dinastija
Oče	Sigibert I.
Mati	Brunhilda Akvitanska

Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.

Bil je najstarejši sin in naslednik kralja Sigiberta I.. Od leta 592 do smrti je kot posinovljenec in naslednik svojega strica Guntrama vladal tudi v Burgundiji.

Otroštvo

Po očetovem umoru leta 575 je eden od očetovih zvestih plemičev Gundoald Hildeberta odpeljal iz Pariza v avstrazijsko prestolnico Metz, kjer so ga priznali za svojega vladarja, čeprav je bil sta komaj pet let. Do njegove polnoletnosti so se oblast prepirali njegova mati Brunhilda in frankovski plemiči.

Kralj Pariza Hilperik I. in burgundski kralj Guntram sta poskušala z njim skleniti zavezništvo in mu v zameno ponujala posinovljenje. Ker je bil Guntram vladar polovice Marseillea, je Provansa postala središče krakotrajnega spora med njima.

Guntram je sklenil zavezništvo z rektorjem (guvernerjem) Provanse Dinamijem Provansalskim, ki je nagovarjal kanonike škofije Uzès, da bi namesto že izvoljenega škofa in nekdanjega guvernerja Provanse Jovina za škofa izvolili diakona Marcela. Jovina in marsejskega škofa Teodora je na potovanju na Hildebertov dvor Guntram aretiral, Dinamij pa je medtem preprečil, da bi Gundulf, vojvoda iz pomembne senatorske družine in nekdanji Hildebertov domestik, v Hildebertovem imenu vstopil v Marseille. Dinamij je moral nazadnje popustiti in Hildebert ga je leta 585 zamenjal z guvernerjem Niketijem. Po Niketijevem uporu je Hildebert 28. novembra 587 za guvernerja Provanse ponovno imenoval Dinamija.

Naslednik, kralj in vojskovodja

Po Hilperikovem umoru leta 584 in nevarnosti, ki je grozila Frankovskemu kraljestvu po Grundoaldovem vojnem pohodu leta 585, se je Hildebert popolnoma prepustil Guntramu. Po Andelotskem sporazumu, podpisanem leta 587, so Hildeberta priznali za Guntramovega naslednika. S stričevo pomočjo je zatrl upore plemstva in uspel zasesti grad Woëwre. Sledilo je več poskusov umora, ki jih je zasnovala Hilperikova vdova Fredegunda, da bi Guntramovo kraljestvo dobil njen sin Klotar II.. Po Guntramovi smrti leta 592 je Hildebert priključil Burgundsko kraljestvo. Poskušal je zasesti tudi Klotarjevo kraljestvo in postati edini vladar Frankov, vendar je leta 595 umrl.

Hildebert II. je vzdrževal stike z Bizantinskim cesarstvom in se je v korist cesarja Mavricija večkrat s skromnimi uspehi vojskoval proti Langobardom v Italiji.

Družina

Hildebert II. je imel dva sinova. Starejši sin Teodebert II. je nasledil Avstrazijo s prestolnico Metz, mlajši Teoderik II. pa je nekdanje Guntramovo kraljestvo Burgundijo s prestolnico v Orléansu.

Sklici

Hildebert II. Merovinška dinastija Rojen: 570 Umrl: 595
Predhodnik: Sigibert I.	Kralj Avstrazije 575–595	Naslednik: Teodebert II.
Predhodnik:  Guntram	Kralj Burgundije 592–595	Naslednik:  Teoderik II.