Herman Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Herman Spanheimski
Koroški vojvoda
Vladanje1161 - 1181
PredhodnikHenrik V.
NaslednikUlrik II.
Rojstvodatum neznan
Smrt4. oktober 1181({{padleft:1181|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
OtrociUlrik II.
Bernard
Vladarska hišaSpanheimi
OčeUlrik I.
MatiJudita iz Badna

Herman Spanheimski ali Herman II. Spanheimski, plemič iz rodbine Spanheimov, Koroški vojvoda. * ?, † 4. oktober 1181.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Herman se je rodil Ulriku I. in Juditi iz Badna, imel je starejšega brata Henrika V., koroškega vojvodo, in brata Ulrika.[2][3] Poročen je bil sprva z Marijo Češko, nato pa z Agnezo (Nežo) Babenberško, bivšo ogrsko kraljico(vdovo po Štefanu III.), s katero je imel dva otroka: starejši Ulrik II. je kot vojvoda vladal v letih 1181−1202, mlajši Bernard pa v letih 1202−1256.[3][4][5]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Herman Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita iz Badna
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

  • 1158 regent za vojvodski prestol na Koroškem[3]
  • Odvetnik Krške škofije na Koroškem[3]
  • poslanec cesarja Barbarosse v Parizu leta 1161[3]
  • med letoma 1161 in 1181 vojvoda Koroške, nasledil je svojega starejšega brata Henrika V.[2] V času svoje vladavine je sledil politiki, zvesti cesarju Frideriku Barbarosi.[2] Koroški vojvoda Herman je bil prvi Spanheim, ki je začel sistematično oblikovati svojo vojvodsko oblast v teritorialno gospostvo, pri tem pa se je opiral na trge in mesta (sam je ustanovil Celovec in morda tudi Šentvid), Ljubljani je posvečal posebno pozornost, saj je lahko izkoriščal razmere, ko je bila posest na Kranjskem razdrobljena, fevdalci pa med seboj sprti.[6] Za Hermana se v virih že omenjajo njegovi ministeriali, ki so se leta 1174 z udeležbo na sodnem zboru pri Šentvidu aktivno udeležili izvajanja oblasti, leta 1177 pa so za vojvodo Hermana zavzeli grad Trebinje (Treffen) pri Beljaku.[7]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.deutsche-biographie.de/sfz49334.html
  2. 2,0 2,1 2,2 Kosi, M. (1994). Str. 173.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Hermann II.: Herzog von Kärnten (1161-)
  4. Vengust, M. (2008). Str. 23.
  5. Kosi, M. (1994). Str. 174.
  6. Kosi, M. (1994). Str. 175.
  7. Komac, A. (2006). Str. 114.

Viri[uredi | uredi kodo]