Siegfried I. Spanheimski
| Siegfried | |
|---|---|
| Mejni grof Ogrske krajine, grof Pustriške doline | |
| Vladanje | od 1045 in vsaj do 1048 v Ogrski krajini 1048 - 1065 v Pustriški dolini |
| Naslednik | Engelbert I. v Pustriški dolini |
| Rojstvo | 1010[1][2] ali 1020[3] Castle Sponheim[d] |
| Smrt | 7. februar 1065[3] ali 1065[1][2] Bulgaria[d] |
| Pokop | samostan Šentpavel, Koroška |
| Potomci | Engelbert I. Hartvik Magdeburški Herman Anonimni sin |
| Rodbina | Spanheimi |
_JC_Scheuren.JPG)
Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Siegfried I. Spanheimski izvira iz rodnega gradu Spanheim (kasneje Sponheim) v Porenju med Renom in Mozelo.[4][5] Poročil se je s plemenito Rikardo, ki je izhajala iz karantanske rodbine, po zemljiščih v Labotski ali lavantinski dolini imenovane tudi Lavantinska,[4] po prednikih pa je spadala med Sieghardinge,[6] pa tudi med aribonske Hartvike.[7] Z Rikardo je imel Siegfried štiri sinove, od katerih tri poznamo po imenih Engelbert I., Hartvik in Herman. Siegfried je umrl leta 1065 v Bolgariji, ko se je vračal iz romanja v Jeruzalem.[8]
Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]
Na Koroškem se je Siegfried pojavil okrog leta 1035 in sicer kot privrženec vojvode Konrada Salijca (kasnejšega cesarja), ki se je tedaj postavil po robu staremu koroškemu vojvodi Adalberu Eppensteinskemu.[8] Kmalu je Siegfried na področju tedaj velike, a hitro razpadajoče vojvodine Koroške/Karantanije napredoval po družbeni lestvici, saj je bil od leta 1045 in vsaj do leta 1048 mejni grof v Ogrski krajini, od leta 1048 naprej pa grof v Pustriški dolini.[9] Pomemben dosežek je bila za Siegfrieda tudi sama poroka z Rikardo, ki je izvirala iz stare plemiške družine Sighardingov, ti pa so obvladali velik prostor med Bavarsko in Koroško.[6] Rikarda je bila dedinja zadnjega Sighardinga Engelberta IV., zato je Siegfried s to poroko pridobil velike posesti na ožjem Koroškem, z njimi pa tudi znatno politično moč.[6] Tedaj je npr. pridobil posesti v Labotski dolini,[10] z njeno dediščino so verjetno povezana tudi spanheimska posestva kot so Laško in še nekatera druga področja v zasavskem in celjskem območju, pa tudi posestva na starem Kranjskem kot npr. Ljubljansko gospostvo z okoliškimi gradovi.[11]
Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]
- mejni grof Ogrske krajine
- grof v Pustriški dolini
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Record #129199605 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 https://data.cerl.org/thesaurus/cnp00534569
- ↑ 3,0 3,1 WikiTree — 2005.
- ↑ 4,0 4,1 Gruden, J. (1910). Str. 171.
- ↑ Vengust, M. (2008). Str. 23.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Vengust, M. (2008). Str. 23.
- ↑ Hauptmann, L (1999). Str. 78.
- ↑ 8,0 8,1 Dotzauer, W. (2001). Str 151.
- ↑ glej Cawley, C. & FMG (2006-2010).
- ↑ Kos, M.(1933). Str. 133.
- ↑ Hauptmann, L. (1999). Str. 78, 91.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
- Dotzauer, Winfried (2001). Geschichte des Nahe-Hunsrück-Raumes von den Anfängen bis zur Französischen Revolution. Stuttgart, Franz Steiner Verlag.
- Gruden Josip (1910). Zgodovina slovenskega naroda. Celovec, Družba sv. Mohorja.
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
- Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
