Siegfried I. Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Siegfried
Mejni grof Ogrske krajine, grof Pustriške doline
Vladanje od 1045 in vsaj do 1048 v Ogrski krajini
1048 - 1065 v Pustriški dolini
Naslednik Engelbert I. v Pustriški dolini
Rojstvo datum neznan
Castle Sponheim[d]
Smrt 7. februar 1065({{padleft:1065|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Bulgaria[d]
Pokop samostan Šentpavel, Koroška
Otroci Engelbert I.
Hartvik Magdeburški
Herman
Anonimni sin
Vladarska hiša Spanheimi
Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim

Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Siegfried I. Spanheimski izvira iz rodnega gradu Spanheim (kasneje Sponheim) v Porenju med Renom in Mozelo.[1][2] Poročil se je s plemenito Rikardo, ki je izhajala iz karantanske rodbine, po zemljiščih v Labotski ali lavantinski dolini imenovane tudi Lavantinska,[1] po prednikih pa je spadala med Sieghardinge,[3] pa tudi med aribonske Hartvike.[4] Z Rikardo je imel Siegfried štiri sinove, od katerih tri poznamo po imenih Engelbert I., Hartvik in Herman. Siegfried je umrl leta 1065 v Bolgariji, ko se je vračal iz romanja v Jeruzalem.[5]

Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

Na Koroškem se je Siegfried pojavil okrog leta 1035 in sicer kot privrženec vojvode Konrada Salijca (kasnejšega cesarja), ki se je tedaj postavil po robu staremu koroškemu vojvodi Adalberu Eppensteinskemu.[5] Kmalu je Siegfried na področju tedaj velike, a hitro razpadajoče vojvodine Koroške/Karantanije napredoval po družbeni lestvici, saj je bil od leta 1045 in vsaj do leta 1048 mejni grof v Ogrski krajini, od leta 1048 naprej pa grof v Pustriški dolini.[6] Pomemben dosežek je bila za Siegfrieda tudi sama poroka z Rikardo, ki je izvirala iz stare plemiške družine Sighardingov, ti pa so obvladali velik prostor med Bavarsko in Koroško.[3] Rikarda je bila dedinja zadnjega Sighardinga Engelberta IV., zato je Siegfried s to poroko pridobil velike posesti na ožjem Koroškem, z njimi pa tudi znatno politično moč.[3] Tedaj je npr. pridobil posesti v Labotski dolini,[7] z njeno dediščino so verjetno povezana tudi spanheimska posestva kot so Laško in še nekatera druga področja v zasavskem in celjskem območju, pa tudi posestva na starem Kranjskem kot npr. Ljubljansko gospostvo z okoliškimi gradovi.[8]

Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

  • mejni grof Ogrske krajine
  • grof v Pustriški dolini

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Gruden, J. (1910). Str. 171.
  2. Vengust, M. (2008). Str. 23.
  3. 3,0 3,1 3,2 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  4. Hauptmann, L (1999). Str. 78.
  5. 5,0 5,1 Dotzauer, W. (2001). Str 151.
  6. glej Cawley, C. & FMG (2006-2010).
  7. Kos, M.(1933). Str. 133.
  8. Hauptmann, L. (1999). Str. 78, 91.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
  • Dotzauer, Winfried (2001). Geschichte des Nahe-Hunsrück-Raumes von den Anfängen bis zur Französischen Revolution. Stuttgart, Franz Steiner Verlag.
  • Gruden Josip (1910). Zgodovina slovenskega naroda. Celovec, Družba sv. Mohorja.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.