Hedvika Spanheimska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hedvika Spanheimska
Portret
Rojstvo11. stoletje
Smrtdatum neznan

Hedvika Spanheimska ali Hedviga Spanheimska, soproga Engelberta I. Spanheimskega, grofa v Pustriški dolini in solnograškega odvetnika. * ?, † ?

Življenje[uredi | uredi kodo]

Hedvika, ki je živela v času okrog leta 1100, se je poročila z Engelbertom I. Spanheimskim. V njunem zakonu se je rodilo šest potomcev: Engelbert II., Henrik IV. Koroški, Bernard Mariborski, Siegfried II., Hartvik II. in Rikarda.[1][2] Sinova Henrik IV in Engelbert II. sta se povzpela na položaj koroških vojvod.[2]

Pogledi na Hedvikin plemiški izvor[uredi | uredi kodo]

Na osnovi naglega vzpona Engelberta I. in njegovih sinov prevladuje domneva, da je Hedvika izhajala iz pomembne plemiške rodbine. Predvsem starejše zgodovinopisje si je povezavo med Eppensteini in Spanheimi razložilo tako, da so ženo Engelberta I. Spanheimskega enostavno razglasili za Eppensteinko,[3] za hčerko leta 1122 umrlega vojvode Henrika III. Koroškega.[4] V novejšem zgodovinopisju Hedvikino eppensteinsko identiteto zagovarja kontroverzni zgodovinar Šavli.[5] Toda vez z Eppensteinci bi bila lahko vzpostavljena že zgolj preko dejstva, da je Henrik III. Eppensteinski, ki je umrl brez moških potomcev, postal krstni boter najmlajšega izmed sinov Engelberta I.- to je Henrika IV.[6] - in prav ta (in ne najstarejši sin Engelbert II!) je nasledil vojvodstvo. Na ta način bi lahko razložili povečan vpliv Spanheimov na Veronsko krajino: Engelbert I. Spanheimski se je tako morda poročil s Hedviko iz Moše, ki bi izvirala iz furlanske plemiške rodbine.[6] Toda Hedvika bi lahko bila po drugi strani tudi hčer Bernarda II. Saškega.[7]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Vengust, M. (2008). Str. 23.
  2. 2,0 2,1 glej Cawley, Charles & FMG (2006-2010).
  3. Kos, M. (1933). Str. 133.
  4. glej npr. v Thüringisch-Sächsischer Verein (1868). Str. 246. To zastarelo besedilo Henrika III. imenuje še za Henrika II.
  5. Dr. Šavli Jožko je sicer znan po svojih nenavadnih in na splošno nesprejetih predlogih, npr. po trditvi, da so poklonstva do Marije Terezije vedno potekala le v slovenščini, nadalje po venetski teoriji, po kateri so današnji Slovenci predvsem potomci Jadranskih Venetov, in po teoriji, da so grofje Bavarci, ki so nasledili karantansko kneževino, v resnici karantanskega porekla. Šavli se je naslonil na idejo o eppensteinskem izvoru Hedvike, da bi tako (re)konstruiral obstoj velike Karantanske dinastije, katere vojvodska oblast naj bi se pričela leta 1012 z Adalberom Eppensteninskim, končala pa leta 1279 s srmtjo Filipa Spanheimskega. Glej v: Šavli Jožko (1995). Str. 46-47, 49.
  6. 6,0 6,1 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  7. Wegener, W. Str. 271.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar.
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
  • Wegener, Wilhelm. Genealogische Tafeln zur Mitteleuropäischen Geschichte, S. 271.
  • (1868). Neue Mittheilungen aus dem Gebiete historisch-antiquarischer Forschungen. Volume 12, Thüringisch-Sächsischer Verein.