Hendaye

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hendaye
Hendaye Plaisance.jpg
Hendaye se nahaja v Francije
Hendaye
Hendaye se nahaja v Nova Akvitanija
Hendaye
43°21′31″N 1°46′28″W / 43.35861°N 1.77444°W / 43.35861; -1.77444Koordinati: 43°21′31″N 1°46′28″W / 43.35861°N 1.77444°W / 43.35861; -1.77444
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaPyrénées-Atlantiques
OkrožjeBayonne
KantonHendaye
InterkomunalitetaSkupnost občin
Sud Pays Basque
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean-Baptiste Sallaberry
Površina
1
7,95 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
16.484
 • Gostota2.100 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
64260 /64700
Nadmorska višina0–108 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Hendaye (baskovsko Hendaia) je pristaniško naselje in občina v francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 13.969 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Labourd ob izlivu francosko-španske mejne reke Bidasoe v Biskajski zaliv, 33 km jugozahodno od središča Bayonne.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Hendaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Biriatou, Ciboure in Urrugne z 29.093 prebivalci.

Kanton Hendaye je sestavni del okrožja Bayonne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na otoku Konpantzii sredi reke Bidasoe je bil leta 1659 sklenjen Pirenejski mirovni sporazum, s katerim se je končala četrt stoletja dolga francosko-španska vojna.

23. oktobra 1940, po nemški okupaciji Francije, je na železniški postaji Hendaye potekalo srečanje med špansko in nemško delegacijo, na katerem je Adolf Hitler poskušal prepričati generala Franca o vstopu Španije v drugo svetovno vojno na strani sil osi. Franco se kljub naklonjenosti ni dal prepričati, tudi zaradi nedavne državljanske vojne. S tem je Španija v tem času uradno ostala nevtralna država.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • veliki kamniti križ na mestnem trgu, na njem so vrezani alkimistični simboli, ki naj bi vsebovali skrivnost o prihodnji globalni katastrofi,
  • župnijska cerkev sv. Vincenca iz konca 16. stoletja,
  • ruševine fortifikacije iz leta 1618, ki jo je okrepil francoski vojaški inženir Vauban v letu 1685, stari topovi,
  • Le château Abbadia,
  • vila Rdeča hiša,
  • vila Mavrski dvorec
  • ribiško pristanišče Caneta,
  • les Jumeaux, naravni park,
  • francosko španski kondominij Konpantzia, otok fazanov - pol leta pod upravo Francije, pol leta pod Španijo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.