Hendaye
Hendaye | |
|---|---|
| 43°21′31″N 1°46′28″W / 43.35861°N 1.77444°W | |
| Država | Francija |
| Regija | Nova Akvitanija |
| Departma | Pyrénées-Atlantiques |
| Okrožje | Bayonne |
| Kanton | Hendaye |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Sud Pays Basque |
| Upravljanje | |
| • Župan (2008-2014) | Jean-Baptiste Sallaberry |
| Površina 1 | 7,95 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2023)[1] | 18.102 |
| • Gostota | 2.300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 64260 /64700 |
| Nadmorska višina | 0–108 m m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Hendaye (baskovsko Hendaia) je pristaniško naselje in občina v francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 13.969 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Labourd ob izlivu francosko-španske mejne reke Bidasoe v Biskajski zaliv, 33 km jugozahodno od središča Bayonne.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Hendaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Biriatou, Ciboure in Urrugne z 29.093 prebivalci.
Kanton Hendaye je sestavni del okrožja Bayonne.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na otoku Konpantzii sredi reke Bidasoe je bil leta 1659 sklenjen Pirenejski mirovni sporazum, s katerim se je končala četrt stoletja dolga francosko-španska vojna.
23. oktobra 1940, po nemški okupaciji Francije, je na železniški postaji Hendaye potekalo srečanje med špansko in nemško delegacijo, na katerem je Adolf Hitler poskušal prepričati generala Franca o vstopu Španije v drugo svetovno vojno na strani sil osi. Franco se kljub naklonjenosti ni dal prepričati, tudi zaradi nedavne državljanske vojne. S tem je Španija v tem času uradno ostala nevtralna država.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- veliki kamniti križ na mestnem trgu, na njem so vrezani alkimistični simboli, ki naj bi vsebovali skrivnost o prihodnji globalni katastrofi,
- župnijska cerkev sv. Vincenca iz konca 16. stoletja,
- ruševine fortifikacije iz leta 1618, ki jo je okrepil francoski vojaški inženir Vauban v letu 1685, stari topovi,
- Le château Abbadia,
- vila Rdeča hiša,
- vila Mavrski dvorec
- ribiško pristanišče Caneta,
- les Jumeaux, naravni park,
- francosko španski kondominij Konpantzia, otok fazanov - pol leta pod upravo Francije, pol leta pod Španijo.
- Les jumeaux
- Cerkev sv. Vincenca
- La Villa Mauresque
- Križ
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran Arhivirano 2010-01-09 na Wayback Machine. (francosko)
