Biarritz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 29’ severne širine, 1° 31’ zahodne dolžine

Panorama Biarritza, obala Côte basque
Občina Biarritz
Biarritz, s cerkvijo Sainte-Eugénie

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 31' 06" W
Zemljepisna širina: 43° 29' 06" N
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Pyrénées-Atlantiques
Okrožje: Bayonne
Kanton: Biarritz-Vzhod
Biarritz-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Bayonne-Anglet-Biarritz
Župan: Didier Borotra
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–85 m
(povpr. 32 m)
Površina kopnega:¹ 11,66 km²
Prebivalstvo
(2008)
26.273
 - gostota: (2008) 2.253/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 64122/ 64200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Biarritz (baskovsko Biarritz / Miarritze, okcitansko Biàrritz) je letoviško mesto in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2008 je mesto imelo 26.273 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v jugozahodni francoski pokrajini Labourd ob Biskajskem zalivu, zahodno od Bayonna. Skupaj z njim in sosednjim Angletom sestavlja urbano ozemlje Aglomeracijske skupnosti Bayonne-Anglet-Biarritz, v kateri živi 123.619 prebivalcev. Rt Saint-Martin s svetilnikom označuje mejo med severno ležečo peščeno plažo, ki se vleče vse do 200 km oddaljenega estuarija Gironde, in južno skalnato obalo Côte basque.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Biarritz je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Biarritz-Vzhod (del občine Biarritz: 14.091 prebivalcev),
  • Kanton Biarritz-Zahod (del občine Biarritz: 11.306 prebivalcev).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Bayonne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vikingi, ki so vdrli na ozemlje Gaskonje sredi 9. stoletja, so se naselili na ozemlju Biarritza. Po porazu leta 982 so njihovi potomci ostali na obali, sicer obljudeni s pretežno večinskimi Baski, kjer so se ukvarjali v glavnem s kitolovom. Ta dejavnost je ostala glavna panoga vse do 18. stoletja, ko so zdravniki priporočili morsko vodo in Biarritz kot mesto z zdravilnimi učinki; posledično so se vanj začele stekati množice ljudi z različnimi boleznimi.

Biarritz je postal poznan leta 1854, ko je dala cesarica Evgenija, žena Napoleona III., na njegovi obali zgraditi palačo, sedanji Hôtel du Palais.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • cerkev sv. Martina iz 12. stoletja, obnovljena v 16. stoletju,
  • ruska ortodoksna cerkev, zgrajena v 19. stoletju za ruske aristokrate
  • azijski muzej s pomebno zbirko azijske umetnosti, predvsem iz Indije, Kitajske, Nepala in Tibeta,
  • pomorski muzej,
  • muzej čokolade.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]