Biarritz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Panorama Biarritza, obala Côte basque
Biarritz
Biarritz-Plage.JPG
Lega
Biarritz se nahaja v Francije
Biarritz
Biarritz se nahaja v Nova Akvitanija
Biarritz
43°28′50″N 1°33′26″W / 43.48056°N 1.55722°W / 43.48056; -1.55722Koordinati: 43°28′50″N 1°33′26″W / 43.48056°N 1.55722°W / 43.48056; -1.55722
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaPyrénées-Atlantiques
OkrožjeBayonne
KantonBiarritz-Vzhod
Biarritz-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Bayonne-Anglet-Biarritz
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Didier Borotra
Površina
1
11,66 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
25.404
 • Gostota2.200 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
64122 /64200
Nadmorska višina0–85 m
(povp. 32 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Biarritz (baskovsko Biarritz / Miarritze, okcitansko Biàrritz) je letoviško mesto in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. Leta 2008 je mesto imelo 26.273 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v jugozahodni francoski pokrajini Labourd ob Biskajskem zalivu, zahodno od Bayonna. Skupaj z njim in sosednjim Angletom sestavlja urbano ozemlje Aglomeracijske skupnosti Bayonne-Anglet-Biarritz, v kateri živi 123.619 prebivalcev. Rt Saint-Martin s svetilnikom označuje mejo med severno ležečo peščeno plažo, ki se vleče vse do 200 km oddaljenega estuarija Gironde, in južno skalnato obalo Côte basque.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Biarritz je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Biarritz-Vzhod (del občine Biarritz: 14.091 prebivalcev),
  • Kanton Biarritz-Zahod (del občine Biarritz: 11.306 prebivalcev).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Bayonne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vikingi, ki so vdrli na ozemlje Gaskonje sredi 9. stoletja, so se naselili na ozemlju Biarritza. Po porazu leta 982 so njihovi potomci ostali na obali, sicer obljudeni s pretežno večinskimi Baski, kjer so se ukvarjali v glavnem s kitolovom. Ta dejavnost je ostala glavna panoga vse do 18. stoletja, ko so zdravniki priporočili morsko vodo in Biarritz kot mesto z zdravilnimi učinki; posledično so se vanj začele stekati množice ljudi z različnimi boleznimi.

Biarritz je postal poznan leta 1854, ko je dala cesarica Evgenija, žena Napoleona III., na njegovi obali zgraditi palačo, sedanji Hôtel du Palais.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • cerkev sv. Martina iz 12. stoletja, obnovljena v 16. stoletju,
  • ruska ortodoksna cerkev, zgrajena v 19. stoletju za ruske aristokrate
  • azijski muzej s pomebno zbirko azijske umetnosti, predvsem iz Indije, Kitajske, Nepala in Tibeta,
  • pomorski muzej,
  • muzej čokolade.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.