Pojdi na vsebino

Hausmanit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hausmanit
Splošno
Kategorijaoksidni minerali
Kemijska formulaMnIIMnIII2O4,
MnO·Mn2O3, ali
Mn3O4
Strunzova klasifikacija4.BB.10
Kristalna simetrijaI41/amd
Osnovna celicaa = 5,76 Å
c = 9,46 Å; Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa228,81 g/mol
Barvarjavkasto črna, sivkasta
Kristalni habitmasiven - zrnat - tekstura, ki je običajno opazna v granitu in drugih vulkanskih kamninah; psevdo oktaerična - kristali kažejo oktaedrične obrise
Kristalni sistemtetragonalni
Dvojčičenjeponavljajoče se dvojčičenje na {112}
Razkolnostna [001] popoln
Lomneraven – ravne površine (ne cepitev), zlomljene v neravnem vzorcu
Žilavostkrhek
Trdota5,5
Sijajpodkovinski
Barva črtetemno rdeče rjava
Prozornostprosojen, na tankih robovih prozoren
Specifična teža4,7 – 4,84, povprečna = 4,76
Optične lastnostienoosen (−)
Lomni količniknε = 2,15, nω = 2,46
Dvolomnostδ = 0,31
Drugoanizotropizem: izrazit, dvolomnost: šibka; O = svetlo siva; E = temno siva
Sklici[1][2][3]

Hausmanit je mešan oksidni mineral, zmes dvovalentnih in trovalentnih manganovih oksidov. Njegova kemijska formula se lahko zapiše kot MnIIMnIII2O4 ali bolj enostavno kot MnO·Mn2O3 ali Mn3O4, kakor se običajno zapisuje magnetit (Fe3O4). Hausmanit spada v spinelno skupino mineralov in tvori tetragonalne kristale. Mineral je rjave do črne barve, ima kovinski videz, trdoto po Mohsu 5,5 in specifično težo 4,8.

Tipska lokacija minerala je Öhrenstock, Ilmenau, Turingija, Nemčija, kjer je bil leta 1813 prvič opisan.[2] Najden je bil tudi v Batesvilleu, Arkansas, ZDA, Ilfeldu, Nemčija, Langbanu, Švedska in na Uralu, Rusija.[1] Zelo kakovostne vzorce so našli v Južni Afriki in Namibiji, kjer ga spremljajo manganova oksidna minerala piroluzit in psilomelan ter železov-manganov mineral biksbiit.

Hausmanit je tako poimenoval Wilhelm Haidinger leta 1827 v čast Johannu Friedrichu Ludwigu Hausmannu (1782–1859), profesorja mineralogije na Univerzi v Göttingenu, Nemčija.[2]

Slike

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Anthony, John W.; Bideaux, Richard A.; Bladh, Kenneth W.; Nichols, Monte C. (2005). »Hausmannite« (PDF). Handbook of Mineralogy. Mineral Data Publishing. Pridobljeno 2. julija 2022.
  2. 2,0 2,1 2,2 Hausmannite, Mindat.org. Pridobljeno 2. julija 2022.
  3. Barthelmy, David (2014). »Hausmannite Mineral Data«. Webmineral.com. Pridobljeno 2. julija 2022.