Hagija Sofija, İznik
| Ἁγία Σοφία Ayasofya | |
 Pogled na Hagijo Sofijo v Niceji po obnovi leta 2012 | |
| Lokacija | İznik, Turčija |
|---|---|
| Tip |
|
| Material | rimska opeka |
| Začetek gradnje | 325 |
| Zaključek gradnje | 1065 |
| Posvečeno | Sveta modrost, sklicevanje na drugo osebo Trojice ali Jezusa Kristusa |
| Spletna stran | Uradna spletna stran |
Hagija Sofija (dobesedno 'sveta modrost'; starogrško Ἁγία Σοφία, latinizirano: Hagía Sophía; turško Ayasofya) v İzniku (Nicea) v provinci Bursa v Turčiji je bila zgrajena kot bazilikalna cerkev iz bizantinskega obdobja.[1] Po osmanskem osvajanju so jo preuredili v Orhanovo mošejo (turško Orhan Camii), leta 1935 pa so jo spremenili v muzej. Cerkev je zdaj spet v službi kot mošeja. Stoji v središču mesta İznik, znotraj starega obzidanega območja.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prva cerkev, zgrajena na tem mestu, je bila zgrajena v 4. stoletju. Tukaj je bil prvi koncil v Nikeji leta 325. Cerkev je bila pozneje obnovljena pod pokroviteljstvom cesarja Justinijana I. sredi 6. stoletja.[2] Leta 787 je gostil drugi koncil v Nikeji, ki je uradno končal prvo obdobje bizantinskega ikonoklazma.[3][4] Cerkev iz Justinijanove dobe je uničil potres v 11. stoletju, sedanja stavba pa je bila postavljena okoli leta 1065 nad ruševinami starejše.
Cerkev Hagije Sofije je bila spremenjena v Orhanovo mošejo po padcu Nikeje v roke Osmanskih Turkov, ki jih je vodil Orhan Ghazi leta 1331. Nadaljevala je z delovanjem kot mošeja do leta 1935, ko je bila pod režimom Mustafe Kemala Atatürka določena za muzej.[5] Novembra 2011 je bila ponovno spremenjena v mošejo.[6]
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
_-_BEIC_6332996.jpg)
Sedanja bazilikalna stavba, ki večinoma izvira iz leta 1065 obnove cerkve, je sestavljena iz osrednje ladje z dvema stranskima ladjama. Pred prezidavo pod Osmani je imela cerkev dve vrsti trojnih arkad na stebrih, ki so nosili svetlobno nadstropje s petimi okni.[7] Po pretvorbi stavbe v mošejo v 14. stoletju so jo prenovili, med drugim dodali mihrab. Med vladavino Sulejmana Veličastnega v 16. stoletju je bila cerkev po katastrofalnem požaru obnovljena in zgrajen minaret.[8] Arhitekt Mimar Sinan je bil približno v tem času tudi naročen za oblikovanje okraskov, ki bodo krasili stene mošeje.
Obnova (ali ponovna gradnja) takšne zgodovinske cerkve, da bi jo lahko ponovno uporabili kot mošejo, je bila – in ostaja – zelo sporna. Delo je potekalo med letoma 2007 in 2011.[9]
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Pred Hagijo Sofijo v İzniku -
Zunanjost Hagije Sofije v İzniku -
Opus sectile nadstropje na vhodu v Hagijo Sofijo v İzniku -
Notranjost Hagije Sofije v Izniku -
Sintronon v koru Hagije Sofije v İzniku -
Pogled na sekundarno kupolo v Hagiji Sofiji v İzniku -
Freska v Hagiji Sofiji v İzniku
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »İznik«. UNESCO World Heritage Centre.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Möllers, Sabine (1994). Die Hagia Sophia in Iznik, Nikaia. Alter: Verlag und Datenbank für Geisteswissenschaften.
- ↑ »Hagia Sophia in Nicaea«. The Byzantine Legacy.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Noble, Thomas F. X. (2012). Images, Iconoclasm, and the Carolingians. Philadelphia: University of Pennsylvania Press.
- ↑ »Hagia Sophia in İznik: Historical Church Turned Mosque«. 14. junij 2018.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ »The Church That Politics Turned Into a Mosque«. International Herald Tribune. 9. februar 2012. Pridobljeno 12. februarja 2017 – prek The New York Times.
- ↑ Richard Krautheimer, Early Christian and Byzantine Architecture, 4th edition, 1986, p365.
- ↑ »Hagia Sophia, 'a mosque of conquest' in İznik«. Hürriyet Daily News.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ »Ayasofya Orhan Camiisindeki restorasyon sorunları ufak tefekmiş! haberi«. Arkeolojik Haber. Pridobljeno 30. avgusta 2022.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
