Gruzijske kronike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gruzijske kronike, različica kraljice Mariam .
Gruzijske kronike, različica kraljice Ane .

Gruzijske kronike je uveljavljen prevod za glavno zbirko srednjeveških gruzijskih zgodovinskih besedil, znano pod imenom Kartlis Chovreba (gruzinsko ქართლის ცხოვრება), dobesedno 'življenje Kartli'. Kartli je ime za jedro antične in srednjeveške Gruzije, ki so jo klasični in bizantinski avtorji poznali kot Kavkaška Iberija.

Kronike so znane tudi pod imenom Letopisi gruzijskega kralja, saj so bile v bistvu uradni korpus zgodovine Kraljevine Gruzije.[1][2]

Kronike[uredi | uredi kodo]

Kronike vsebujejo vrsto ločenih besedil iz časov od 9. do 14. stoletja. Datumi nastanka teh del in njihovi avtorji (npr. Leonti Mroveli in Džuanšeriani ) so bili predmet znanstvenih razprav. Čeprav mnogi gruzinski znanstveniki še vedno predlagajo za prvo redakcijo korpusa 11. stoletje, vse večje število sodobnih strokovnjakov sprejema hipotezo profesorja Cirila Toumanoffa, da bila najstarejša besedila Kartlisa Chovrebe nastala okoli 800 n. št. Najnovejša besedila so bila dodana v 14. stoletju. 'Kanonizirano' različico je uredila posebna komisija, ki jo je v začetku 18. stoletja imenoval in vodil kralj Kartli Vahtang VI.

V 11. stoletju so prva tri dela - Zgodovina kraljev in patriarhov Gruzije, Zgodovina kralja Vahtang Gorgasali in Mučeništvo svetega Arhila - že sestavljala prvi korpus, ki je zajemal Gruzijsko zgodovino od najstarejših časov skozi vladavino Vahtanga I. Gorgasalija (vladal 452–502 / 22) vse do smrti Vahtangovega potomca Arhila (786). Sredi 12. stoletja so dodali besedili: Kroniko Kartli, ki beleži gruzijsko zgodovino od konca 8. stoletja skozi vladavino prvega vsegruzijskega kralja Bagrata III (vladal 1008–1014) do zgodnjih let kraljevanja Jurija II (vladal 1072-1089) - in pa Zgodovino kralja kraljev Davida - ki nadaljuje z zgodbo in se osredotoča na vladavino Davida IV. (1089–1125).[1]

Rokopisi[uredi | uredi kodo]

Ohranjeni gruzijski rokopisi Kartlisa Thovrebe so nastali razmeroma pozno, najzgodnejši, tako imenovani kodeks Anaseuli ali »kraljica Ana«, je iz obdobja 1479–1495. Druga večja različica, Mariamiseuli ali kodeks "kraljice Mariam", so kopirali v letih 1633-1645 / 1646. Preživeli gruzijski rokopisi pa so nastali pred skrajšano armensko priredbo kronik, znano kot "Zgodovina gruzijcev" (Patmut'iwn Vrats), ki je bila najverjetneje nastala v 12. stoletju, njen najstarejši ohranjeni rokopis pa bil kopiran v času 1279–1311.[1]

Na voljo so številni prevodi v francoščino, ruščino, angleščino in nemščino, vendar vsak od njih vsebuje le izbrano število teh besedil.

Pristnost[uredi | uredi kodo]

Nekateri sodobni učenjaki, na primer Ivane Javakišvili, so podvomili o pristnosti zgodnjih sestavin "Gruzijske kronike" in pozvali k izjemni previdnosti pri delu z njimi. Dejansko se stroga zgodovinska dejstva pogosto prepletajo z miti, tako da je včasih težko razločiti med pristnim zgodovinopisjem in mitologijo. Kritične analize drugih virov, med drugim klasičnih avtorjev, in pa vrsta nedavnih arheoloških študij, so dokazale zanesljivost številnih pripovedi v Kronikah. Ta besedila slonijo ne samo na dokazih za zgodovino Gruzije, temveč tudi Armenije in Kavkaza na splošno, Irana, Sirije, Anatolije, Rimskega cesarstva, Hazarjev in Turkov.[1]

Sestavine[uredi | uredi kodo]

Slovensko ime Gruzijsko ime ime v latinici Datum Avtor Obdobje zajeto
Zgodovina kraljev in patriarhov Gruzijcev ქართუელთა მეფეთა და პირველთაგანთა მამათა და ნათესავთა chovreba kartuelta mepeta da pirveltaganta mamata da natesavta 9. ali 11. stoletje Leonti Mroveli (? ) 4. stoletje pred našim štetjem - 5. stoletje našega štetja
Zgodovina in življenje kralja Vahtang Gorgasalija ცხოვრება და მოქალაქეობა ვახტანგ გორგასლისა chovreba da mokalakeoba vahtang gorgaslisa c. 800 ali 11. stoletje Džuanšer Džuanšeriani 5. – 8. Stoletja
Mučeništvo svetega in veličastnega Arhila წმიდისა და დიდებულისა არჩილისი cameba cmidisa da didebulisa arhilisi 9. ali 11. stoletje Džuanšeriani ali Mroveli 736–786
Kartlijska kronika მატიანე ქართლისა matiane kartlisa 11. stoletje Anonimno 786–1072
Zgodovina kralja kraljev Davida მეფეთ მეფისა დავითისი chovreba mepet mepisa davitisi 12. stoletje Anonimno 1072–1125
Zgodovina Bagratidov და უწყება ბაგრატონიანთა chovreba da ucqeba bagratonianta 11. stoletje Sumbat Davitis-Dze 6. stoletje – 1031
Zgodovine in pohvale vladarjev ისტორიანი და აზმანი შარავანდედთანი istoriani da azmani šaravandedtani 13. stoletje Nadškof kancler Teodor iz Chqondidija [3] 1156-1212
Zgodovina petih vladanj (imenovana tudi Kronika Giorgija Laše) ლაშა-გიორგის დროინდელი მატიანე laša-giorgis droindeli matiane 1223 Zgodovinar Jurija IV 1125-1223
Zgodovina kralja kraljev Tamare ცხოვრება მეფეთ მეფისა თამარისი chovreba mepet mepisa tamarisi 1210-1213 Basili, poveljnik sodišča [4] 1184–1210 / 1213
Kronika sto let ასწლოვანი მატიანე asclovani matiane 14. stoletje Anonimno 1212-1318

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Rapp, Stephen H. (2003), Studies in Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts, passim. Peeters Publishers, ISBN 90-429-1318-5. Retrieved on 26 April 2009.
  2. Cyril Toumanoff (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, D.C.: Georgetown University Press, passim.
  3. MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries) by Cyril Toumanoff
  4. MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries), by Cyril Toumanoff

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]