Gostota magnetnega polja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Gostota magnetnega pretoka)
Jump to navigation Jump to search

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje. Določena je z magnetno silo na ravni vodnik z dolžino l, po katerem teče električni tok I, segajoč v magnetno polje tako, da je pravokoten na smer polja:

Mednarodni sistem enot določa za gostoto magnetnega polja izpeljano enoto tesla: 1 T = 1 Vsm-2. Starejša je 10.000-krat manjša enota gauss.

Zveza med gostoto in jakostjo magnetnega polja[uredi | uredi kodo]

V praznem prostoru je gostota magnetnega polja B premo sorazmerna jakosti magnetnega polja H, sorazmernostni koeficient je indukcijska konstanta μ0:

V neferomagnetnih snoveh se sorazmernost ohrani, če se vpelje permeabilnost μ:

Permeabilnost je razmerje med gostoto magnetnega polja v izbrani snovi in ustrezno gostoto v vakuumu. Snovi, pri katerih je permeabilnost malo večja od 1, so paramagnetne, tiste, pri katerih je malo manjša od 1, pa diamagnetne.

V feromagnetnih snoveh gostota magnetnega polja v splošnem ni sorazmerna jakosti magnetnega polja.

Magnetni pretok[uredi | uredi kodo]

Podobno kot pri električnem polju se lahko vpelje magnetni pretok Φm skozi dani presek cevi silnic (zaradi te zveze se za gostoto magnetnega polja uporablja tudi izraz gostota električnega pretoka):

Integracija poteka po vsej površini preseka silnic. Če je površina zaključena ploskev, jo vsaka silnica prebode dvakrat: prvič, ko vanjo vstopi, in drugič, ko izstopi. Magnetni pretok skozi zaključeno ploskev je zato enak nič. Ta ugotovitev je znana kot zakon o magnetnem pretoku, ki predstavlja eno od Maxwellovih enačb:

Zakon o magnetnem pretoku je posledica dejstva, da v naravi ni magnetnih monopolov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]