Feromagnetizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Magnet izdelan iz alnica, železove zlitine, s svojo kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti.

Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Feromagnetizem je posledica tega, da se magnetni dipoli v feromagnetnih snoveh znotraj makroskopskih območij, imenovanih Weissove domene, spontano uredijo in so urejeni tudi zunaj magnetnega polja. V zunanjem magnetnem polju se usmerijo magnetni momenti teh domen v smer zunanjega magnetnega polja.

Feromagnetizem je za razliko od paramagnetizma, ki je prisoten tako v trdninah, kapljevinah in plinih, prisoten le v redkih trdninah. Med njimi so: železo, kobalt, nikelj in nekatere zlitine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]