Gerlinci
Gerlinci | |
|---|---|
 | |
  Gerlinci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°45′55.33″N 16°0′14.23″E / 46.7653694°N 16.0039528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Cankova |
| Površina | |
| • Skupno | 5,7 km2 |
| Nadm. višina | 342,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 307 |
| • Gostota | 54 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9261 Cankova |
| Zemljevidi | |
Gerlinci (madžarsko Görhegy, nemško Jörgelsdorf, prekmursko Göronci) so naselje na skrajnem zahodu Goričkega v Občini Cankova, kjer je približno 105 hiš in okoli 307 prebivalcev. V Gerlincih se je rodil pisatelj Evald Flisar. En najpogostejših priimek v naselju je Gomboc. V Gerlincih stoji tudi kapela svetega Antona Padovanskega, ki spada v župnijo Pertoča.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime vasi
[uredi | uredi kodo]Po do zdaj znanih pisnih dokumentih naj bi se kraj prvič omenjal leta 1366 pod imenom Jugelfalva. V stoletjih pa so se imena spreminjala. Najbolj znana so Jewrglynez, Györline, Giebersdorf, Görhegy, Grlinci in Gerlinci. Najstarejša poselitev je zabeležena že ob koncu mlajše kamene dobe in v začetku bakrene dobe, kar nam dokazujejo velika gomilna grobišča, najdena na zahodni strani vasi.
Zgodovina vasi
[uredi | uredi kodo]Gomilna grobišča
[uredi | uredi kodo]Gomilna grobišča v Gerlincih so že ob odkritju leta 1985 vzbudile pozornost, saj se razlikujejo od tedaj že odkritih gomil, predvsem po številčnosti na enem mestu in pa po velikosti. Na lokaciji z ledinskim imenom Gomila se nahaja kar štirinajst gomil. Večina jih meri od 12 do 25 metrov v premeru in od 1,5 do 3 metre v višino. Največja ima premer 30 metrov, visoka pa je 5 metrov. Potrdili so tudi, da gre za rimskodobne gomile iz 2. stoletja n. š. Pokopavanje v gomilah je bilo v tem času značilno za širše območje med avstrijsko Štajersko, posavsko Hrvaško in zahodno Madžarsko.[2]
Društva in organizacije
[uredi | uredi kodo]PGD Gerlinci
[uredi | uredi kodo]Prostovoljno gasilsko društvo Gerlinci je bilo ustanovljeno 24. maja 1925 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova.
Prazniki, navade in dogodki
[uredi | uredi kodo]Prireditev Mošta, vina in kostanjev
[uredi | uredi kodo]Konec meseca oktobra praznujejo v Gerlincih s prireditvijo Mošta, vina in kostanjev, ki jo skupaj organizirajo gasilci Gerlincev in Društvo vinogradnikov Goričko. Dan prej se opravi ocenjevanje vinskih moštov tega območja. Na prireditvi podelijo priznanja in nagrade za najboljše ocenjene mošte, izbere pa se tudi princesa mošta, vina in kostanjev. Izbira poteka med prijavljenimi kandidatkami. Te morajo pred strogo komisijo in gledalci odgovarjati na strokovna vprašanja o vinogradništvu, vinarstvu in ponudbi vina ter s področja gasilstva in se na koncu še izkazati v šaljivi igri ročnih spretnosti. Najboljša med njimi dobi laskavi naslov Princesa mošta, vina in kostanjev in predstavlja Društvo vinogradnikov Goričko na promocijskih prireditvah v zvezi z vinom.[3]
Tek miru
[uredi | uredi kodo]Leta 2007 so mladi mirovniškega gibanja Teka harmonije miru Sri Činmoja, s plamenico prvič pritekli v občino Cankova ter most med Gerlinci in avstrijskim Pöltnom razglasili za točko miru in harmonije. Na tej slovesnosti so se s podpisom konvencije in namestitvijo tabel zavezali, da se bodo vsako leto v oktobru ali novembru, srečevali s tekači iz obeh strani meje in si izmenjali plamenice.[4]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Nekoč so se v vasi poročali »med sabo«, torej Gerlinčan z Gerlinčanko, če pa si je dekle našlo »prišleka«, ki ni bil iz Gerlincev, so se ga fantje sprva lotili s pestmi, in če je prestal preizkus, se je smel poročiti z Gerlinčanko.
Lastna vinska sorta
[uredi | uredi kodo]Kozelinovi je domačija v Gerlincih, ki obrtuje kot turistična kmetija. Kozelinovi so bili prvi vinogradniki in sadjarji v Gerlincih. Izkušnje iz Avstrije so prinesli v domači kraj. Imeli so trsničarstvo in drevesnico za sadno drevje. Vzgojili so celo domačo avtohtono sorto imenovano »Gerlinčan«. Grozdje je drobno, nabito, zelenorumene barve. Mnogi ga še danes imajo v svojem vinogradu.
Most harmonije
[uredi | uredi kodo]Je mejni prehod med vasjo Pölten v Avstriji in Gerlinci čez potok Kučnico. Na mejnem prehodu je postavljen kip dečka, Deček miru, ki ponazarja prizadevanje za mir in povezovanje med sosednjimi narodi. Kot posvetitev se od leta 2007 organizira vsako leto tek miru.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Šavel, Irena (1988). Gerlinci : antično gomilno grobišče : roman tumulus cemetery. str. 133-134.
- ↑ »Vinske kleti v Gerlincih«. TURIZEM. Občina Cankova. Pridobljeno 16. januarja 2026.
- ↑ »O teku in srečanju miru in harmonije 2025«. Demokracija. Demokracija. 14. novembra, 2025. Pridobljeno 17. januar 2026.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč)
