Gornji Črnci

Gornji Črnci
Gornji Črnci Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°44′13.7″N 16°1′19.71″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Pomurska
Tradicionalna pokrajina	Prekmurje
Občina	Cankova
Površina
• Skupno	1,59 km2
Nadm. višina	242,1 m
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	128
• Gostota	81 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	9261 Cankova
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Gornji Črnci so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki.

Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

Etimologija

Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; felső pomeni »gornji«, Csernecz pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ober pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (király = kralj, szék = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

Zgodovinski razvoj

Skica ozemlja Czernecz Ober 1845

Vojaški zemljevid iz 19. stoletja

Vojaški zemljevid 1941

Gornji Črnci so naselje z dolgo zgodovino, katere začetki segajo v visoki srednji vek. Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1265, in sicer v obliki »Poss. Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«), kar naselje že ob prvi omembi povezuje s potokom Črnec, pritokom Ledave.

Leta 1365 so Felsőlendvo (Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — kot kraljevo donacijo oziroma v zameno za posesti v Borsodski županiji prejeli Miklós Széchy, dalmatinsko-hrvaški ban, in njegov brat Domonkos, erdeljski škof. Kraj je nato skozi stoletja ostal v lasti rodbine Széchy. Ob umestitvi leta 1366, ko so pripadajoče posesti popisali po okrajih, se po zgodovinarju Csánkiju pojavi oblika »Villa seu poss. Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (»vas oziroma posest Korlátfalva ob potoku Črnec«). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (izpeljano iz osebnega imena Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku, ob katerem leži. Leta 1499 je naselje navedeno kot Chernecz.

V 17. in 18. stoletju je bila vas del Habsburške monarhije in je spadala v fevdalni sistem Ogrske. Pomemben vir iz tega obdobja je kraljeva listina z dne 12. maja 1712, ki jo je na Dunaju izdal cesar Karel III. kot ogrski kralj. V dokumentu je vas omenjena pod imenom Királyszék, kar v dobesednem prevodu pomeni »kraljevski sedež«. Ime se v naslednjih stoletjih pojavlja vzporedno z obliko Csernecz oziroma Felső-Csernecz.

Z listino je bila podeljena opatija in imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, za opata pri Királyszéku. Povod za podelitev je bila smrt dotedanjega opata Vencela Polonusa (Venceslai Poloni), po kateri je opatija ostala brez voditelja. Velardi de Mera je z listino prejel naziv opata skupaj z vsemi pripadajočimi posestmi, gradovi, vasmi, dohodki in privilegiji.

Dragocen vir o vasi le nekaj let po listini iz 1712 predstavlja državni davčni in demografski popis iz leta 1720 (Az 1720. évi országos összeírás), ki ga je odredil cesar Karel III. kot ogrski kralj. V popisu je vas zabeležena pod imenom Csernecz v okviru veleposestva Léka (Lockenhaus) v Železni županiji.Iz opisa vasi v popisu je razvidno, da je bilo ozemlje enopoljno in peščeno, z razmeroma skromno rodovitnostjo (na 1 mernik posejanega žita približno 4-kratni pridelek). Zaradi težke peščene zemlje se je oralo s štirimi voli (»Aratur bobus quatuor«). Travniki so dajali navadno seno, vas pa je imela na voljo tudi pašnike in drva. Pridelke so prodajali na trgu v Radgoni (Regede / Radkersburg) v sosednji Štajerski.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye) v okviru Ogrske kraljevine, upravno pod okrajem Muraszombat (današnja Murska Sobota). Leta 1858 so iz vasi šolo obiskovali štirje otroci — trije fantje in ena deklica. Geograf Elek Fényes je sredi 19. stoletja Črnec opisal kot vendsko vas v felsőlendvskem veleposestvu s 120 katoliškimi prebivalci. Po uradni monografiji Železne županije je imela vas 25 hiš in 136 rimskokatoliških prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Muraszombatu.

Pomembno pričevanje o vasi iz tega obdobja predstavlja tudi Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, katerega dokumenti so hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor. V teh uradnih avstrijskih evidencah nastopa vas pod dvema vzporednima imenoma — Királyszék in Ober Csernecz — kar potrjuje, da sta bili imeni v uradni rabi sočasno. Katastrski dokumenti iz let 1857–1860 vključujejo opis meja občine, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z uradnim žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš.

Pomemben mejnik v zgodovini kraja je bila uradna sprememba imena leta 1887. V madžarski zbirki predpisov je tega leta zabeleženo, da se ime vasi Felső-Csernecz v Železni županiji uradno spremeni v Királyszék. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen v tem obdobju, v okviru katere so istočasno madžarizirali tudi imena vrste sosednjih vasi (med drugim Felső-Petrócz → Péterhegy in Felső-Szlavecsa → Felső-Csalogány). Oblika Királyszék (»kraljevski sedež«) sicer ni bila nova — pojavlja se že v kraljevi listini iz leta 1712 — vendar je šele s tem predpisom postala uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.

Versko je bila vas sprva povezana z župnijo svetega Jurija v Vízlendvi (Pertoči), od leta 1754 pa je pripadala župniji Vas-Hidegkút (danes Cankova). Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini (vendskem narečju), madžarščini in nemščini, kar odraža večjezičnost območja.

Leta 1910 je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih, z znatno romsko manjšino. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo območje med drugo svetovno vojno znova pod madžarsko upravo, po vojni pa se je vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova v pokrajini Prekmurje. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev.

Kulturna dediščina

V vasi stojita dve kapeli. Starejša je posvečena Žalostni Materi Božji; njen kip so leta 1909 prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena Srcu Jezusovemu, je bila zgrajena leta 1922 in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.

Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina Kapele in križi v župniji Cankova (1999).

Društva in organizacij

PGD Gornji Črnci

Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo ustanovljeno 2. junija 1974 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Janeza Receka in je sprva je štelo 15 članov.

Geografija

Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

Demografija

Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:

Leto	Prebivalci
1689	47
1850	120
1892	135
1910	174
2002	162
2020	135

Reference

• A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
• Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
• Ivan Zelko: ''Historična topografija Slovenije 1'', Pomurska založba, 1982.
• Anton Fakin: ''Kapele in križi v župniji Cankova'', 1999..

• Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

• Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, helységei. (omemba 1366 / Korlátfalva)
• MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, 29. kötet, 438. oldal, sorszám 29.140 (kraljeva listina, Dunaj, 12. 5. 1712) da
• MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye, 37. Téka, uradalom Léka, helység Csernecz. (državni popis 1720)
• Vályi, András: Magyarországnak leírása (opis "Csernecz / Nagy Csernecz").
• Fényes, Elek: Magyarország geographiai szótára (opis "Csernecz, vindus falu").
• Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai monográfia-sorozat). (Királyszék, 25 hiš, 136 prebivalcev)
• A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945 (Tárgymutató), 1887, str. 2173 (preimenovanje Felső-Csernecz → Királyszék).
• Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Franciscejski kataster, 1857–1860 (Királyszék / Ober Csernecz).

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji
• Črnci
• Murski Črnci