Ganimed

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ugrabitev Ganimeda, Rubens

Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.

Homer v Iliadi pravi, da je bil Ganimed najlepši med smrtniki. Zevs se je zaljubil vanj, zato se je spremenil v orla in Ganimeda odnesel na Olimp, Ganimedovemu očetu pa se je oddolžil tako, da mu je poslal nesmrtne konje. Na Olimpu je Ganimed postal nesmrten in kot točaj stregel bogovom, tako kot so v stari Grčiji mladeniči stregli vino odraslim moškim.

Mit o Ganimedu, ki je vzpostavljal pederastijo kot družbeno institucijo, je bil znan po vsej stari Grčiji in je bil pomembno vezivo starogrškega sveta. Pederastična tematika mita se je razvila do začetka klasične dobe, v kateri je nastalo veliko vaznih poslikav z Zevsom in Ganimedom. Na nekaterih poslikavah Zevs ugrabi Ganimeda ali ga zasipa z darili, na drugih pa Ganimed toči vino Zevsu.[1] Platon je izvor mita s pederastično različico postavil na Kreto, kjer se je pederastična tradicija razvila najprej, in sicer v kontekstu iniciacijskega obreda mladeničev, pri katerem je aristokratski moški po dogovoru z mladeničevim očetom ugrabil odraščajočega mladeniča in z njim dva meseca preživel v divjini.[1] Tudi mit o Ganimedu vključuje mladeničevega očeta in tako izraža socialno funkcijo pederastije, ki je bila ob vezeh, nastalih s poroko, vzpostaviti še dodatne vezi med svobodnimi člani družbe.

Ganimedovo ime se pojavi v Shakesperovi ljubezenski komediji Kakor vam drago, v kateri se glavna junakinja Rosalinda izdaja za mladeniča. Kot Ganimed ljubljenemu Orlandu obljubi, da ga bo odrešila nesrečne ljubezni tako, da se bo spremenila v Rosalindo.

Po Ganimedu je bila v 17. stol. poimenovana največja Jupitrova luna (Jupiter je bil rimski Zevs), ena izmed štirih, ki jih je odkril Galileo Galilei. Manjše Jupitrove lune so poimenovane po Zevsovih ženskih ljubimkah.[1]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Dynes, Wayne R. (2016). Encyclopedia of Homosexuality. New York: Garland Pub. str. 454. ISBN 978-1-138-94641-5.