Enstatit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Enstatit
Splošno
Kategorija VIII. razred: Silikati, podskupina inosilikati
Kemijska formula MgSiO3
Strunzova klasifikacija 09.DA.05, silikati
Klasifikacija DANA 65.01.02.01, nerazvejani inosilikati z enojno širino
Kristalna simetrija ortorombska dipiramidna,
H-M simbol: (2/m 2/m 2/m),
prostorska skupina: P bca
Osnovna celica a = 18,23 Å, b = 8,84 Å,
c = 5,19 Å; Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa 200,78 g/mol
Barva bela, siva, zelena, rumena ali rjava, v tankih rezinah brezbarven
Kristalni habit prizmatični kristali, običajno lamelarni, vlaknati ali masivni
Kristalni sistem ortorombski
Dvojčičenje enostavno in lamelarno na [100]
Razkolnost dobra/razločna na [210]
Lom neraven
Žilavost krhek
Trdota 5-6
Sijaj steklast, na razkolu bisern
Barva črte siva
Prozornost prozoren
Specifična teža 3,2–3,3
Optične lastnosti dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,650–1,668
nβ = 1,652–1,673
nγ = 1,659–1,679
Dvolomnost δ = 0,009–0,011
Pleohroizem bledo zelen do bledo oranžen
Kot 2V 55–90°
Diagnostične značilnosti prosojen do neprozoren
Polimorfizem polimorf akimotoita in klinoenstatita
Sklici [1][2][3]

Enstatit je magnezijev končni člen niza piroksenskih silikatnih mineralov enstatit (MgSiO3) – ferosilit (FeSiO3). Z magnezijem bogati pripadniki niza trdne raztopine so minerali, ki tvorijo magmatske in metamorfne kamnine. Vmesna sestava, (Mg,Fe)SiO3, se je v preteklosti imenovala hipersten in se kasneje preimenovala v ortopiroksen. Ko se petrografsko ali kemično ugotovi njegova sestava oziroma relativni delež enstatita (En) in ferosilita (Fs), se ortopiroksen običajno zapiše na primer kot En80Fs20.

Polimorfi in različki[uredi | uredi kodo]

Dragulj enstantit iz Mjanmarja (velikost: 24x10x8 mm)

Večina naravnih kristalov je ortorombskih (prostorska skupina P bca), čeprav so znani trije polimorfi. Visokotemperaturna in nizkotlačna polimorfa sta protoenstantit in protoferosilit, ki sta tudi ortorombska (prostorska skupina P bcn), medtem ko sta nizkotemperaturna polimorfa klinoenstatit in klinoferosilit monoklinska (prostorska skupina P 21/c).

Prepereli enstatit z majhno vsebnostjo železa ima bronast podkovinski lesk. Imenuje se bronzit, čeprav bi se moral pravilneje imenovati prepereli enstatit.

Bronzit in hipersten sta bila znana dolgo pred enstatitom, katerega je prvi opisal Gustav Adolf Kenngott leta 1855.

Bronzit iz Bare Hills, Maryland, ZDA (velikost: 96x75x49 mm)

Smaragdno zelen različek enstantita se imenuje kromov enstatit in se obdeluje kot drag kamen. Zeleno barvo mu dajejo sledovi kroma, od koder tudi njegovo ime. V preteklosti so kot drag kamen uporabljali tudi bronzit.

Prepoznavanje[uredi | uredi kodo]

Enstantit in drugi ortorombski pirokseni se razlikujejo od monoklinskih po optičnih lastnostih, na primer po ekstinkciji, šibkejši dvolomnosti in močnejšem pleohroizmu. Poleg tega imajo prizmatičen razkol, ki je popoln v dveh smereh pod kotom 90º. Enstatit je bele, sive, zelenkaste ali rjave barve, ima trdoto 5-6 ih specifično težo 3,2-3,3.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Posamezni kristali so redki, pirokseni pa so osnovno gradivo različnih magmatskih in metamorfnih kamnin. Magnezijevi ortopirokseni se pojavljajo v intruzivnih kamninah kot sta gabro (norit) in diorit. Tvori lahko tudi majhne idiomorfne fenokristale in zrna v osnovni masi vulkanskih kamnin kot so bazalt, andezit in dacit.

Enstatit s približno sestavo En90Fs10 je osnovni mineral v tipičnih peridotitih in piroksenitih v Zemljinem plašču. Ksenoliti peridotita so pogosti v kimberlitu in nekaterih bazaltih. Merjenja vsebnosti kalcija, aluminija in kroma v enstatitih iz teh ksenolitov so bila ključna za rekonstruiranje globin, v katerih so nastali ksenoliti v dvigajočih se magmah.

Hondrule v hondritu Grassland

Ortopiroksen je pomembna sestavina nekaterih metamorfnih kamnin, na primer granulita. Ortopiroksen s skoraj čistim enstatitom se pojavlja v nekaterih metamorfiranih serpentinitih. Velike kristale, dolge do 30 cm in v večinoma preperele v lojevec, so odkrili leta 1874 v apatitnih žilah, ki so tekle skozi sljudne in rogovaške skrilavce v rudniku apatita Kjörrestad v južni Norveški.

Enstatit je pogost mineral tako v kamnitih kot železnih meteoritih, vključno s tistim, ki je padel v Potůčkyh v Češkem rudogorju. V nekaterih meteoritih tvori skupaj z olivinom večino meteoritove mase. Pojavlja se lahko v obliki majhnih kroglic – hondrul, ki imajo žarkasto notranjo strukturo.

Enstatit v vesolju[uredi | uredi kodo]

Enstatit je eden od nekaj silikatnih mineralov, ki so jih v kristalni obliki odkrili izven Osončja, predvsem okrog razvijajočih se zvezd in planetarnih nebul, kot je NGC 6302. Zanj se domneva, da je eno od najstarejših stanj v tvorjenju kristaliničnih silikatov v vesolju.

Sklici[uredi | uredi kodo]