Emilijan Tardif

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Emilijan Tardif
Portret
Oče Emilijan - karizmatična osebnost in član karizmatičnega gibanja
RojstvoEmilién
6. junij 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][3]
Saint-Zacharie[d]
Smrt8. junij 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[3] (71 let)
San Antonio de Arredondo[d]
NarodnostKanadčan
Druga imenaEmiliano
DržavljanstvoFlag of Canada (Pantone).svg Kanada
Poklicduhovnik
Poznan poPrenovi v Duhu

Emilijan Tardif
Emiliano-azul.jpg
duhovnik, redovnik, misijonar, karizmatik
Rojstvo6. junij 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][3]
Saint-Zacharie[d]
Smrt8. junij 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[3] (71 let)
San Antonio de Arredondo[d]
ČaščenjeKatoliška Cerkev

Emilijan Tardif je bil katoliški duhovnik, redovnik, misijonar in karizmatik, za katerega se je začel postopek za posvečenje, tj. za beatifikacijo in kanonizacijo. * 6. junij 1928 St-Zacharie (Quebec, Kanada), † 8. junij 1999 San Antonio de Arredondo, Argentina .

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Emilijan Tardif se je rodil v sredo, 6. junija 1928, v zvezni deželi Quebec v Kanadi. Redovnik je postal v družbi Misijonarjev Presvetega Srca (MPS) dne 8. septembra 1949, v duhovnika pa je bil posvečen 24. junija 1955. Po posvečenju so ga predstojniki poslali v Dominikansko republiko, kjer je postal eden od ustanoviteljev misijonskega semenišča San José de las Matas. Bil je vrhovni predstojnik svojega reda od leta 1966 do 1973.[4]

Leta 1973 je zbolel za tuberkulozo, zaradi česar se je moral vrniti v Kanado na zdravljenje in počitek. V tem času so zanj molili nekateri laiki iz karizmatične molitvene skupine in polagali roke na glavo, ko so slučajno obiskali bolnišnico. Ko je nenadoma ozdravel, se je sam vključil v Katoliško Karizmatično gibanje (KKG/CCM) in odkril, da mu je Bog dal močan dar zdravljenja.[5]

Tardif je bil dobro znan po svojem misijonarskem delu po vsem svetu in po tem, za kar je pravil, da mu je Bog dal zdravilno moč.[6]

Smrt in spomin[uredi | uredi kodo]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Emilijan je umrl 8. junija 1999 zaradi srčnega zapleta med potovanjem v San Antonio de Arredondo, v deželi Córdoba, v Argentini.

Postopek za posvečenje[uredi | uredi kodo]

Kardinal Nicolas de Jesús Lopez Rodríguez je naznanil 8. junija 2007, da je katoliška Cerkev javno priznala izredno stopnjo kreposti očeta Tardifa. Posmrtne ostanke pokojnega Emilijana so takrat, ob osmi obletnici njegove smrti prenesli v kripto v Santo Domingu.

Na slovesnosti so se zbrali predstavniki iz 25 držav. Tam je bila prisotna tudi duhovna družina, ki jo je ustanovil pater Tardif. Posmrtne ostanke so pokopali v kripti Vstalega Kristusa in sicer v šoli za evangelizacijo Janeza Pavla II. v Santo Domingu. Med slovesnostjo je kardinal Nicolas de Jesus Lopez Rodriguez napovedal začetek postopka beatifikacije.[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Roglo — 1997.
  4. Preparations made for Canadian missionary Father Emiliano Tardif's beatification process -- CNA, June 12, 2007
  5. ""Goodnews" - glasilo katoliške karizmatske prenove". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. september 2012. Pridobljeno dne 21. november 2012.
  6. "Cómo se Desarrolló el Carisma del Mayor Sanador del siglo XX [por Gracia de Dios]". forosdelavirgen.org (španščina). Foros de la Virgen María. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne July 30, 2019. Pridobljeno dne July 31, 2019.
  7. "Preparations made for Canadian missionary Father Emiliano Tardif's beatification process". CNA. 2021. Pridobljeno dne 8. december 2021.

Slikovna zbirka[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

(nemško)
  • Jesus wirkt auch heute. Claropa Radio Center, Claropa Radio Center 1985.
  • Jesus lebt. Vier-Türme-Verlag, Münsterschwarzach 1988, ISBN 3-87868-368-5.
  • Jesus ist der Messias. Vier-Türme-Verlag, Münsterschwarzach 1990, ISBN 3-87868-403-7.
  • In Jesus ist Heil. Veritas, Linz 1990, ISBN 3-85329-883-4.
  • mit Philippe Madre: Das Charisma der Heilung und Gebete um Heilung. Vier-Türme-Verlag, Münsterschwarzach 1995, ISBN 3-87868-505-X.
    • überarbeitete Neuausgabe unter dem Titel Das Charisma der Heilung. Vier-Türme-Verlag, Münsterschwarzach 2020, ISBN 978-3-89680-998-8.
  • Im Feuer der Liebe. Ohne Koffer rund um die Welt. Parvis-Verlag, Hauteville 1996, ISBN 3-907523-67-9.
  • Er kam und heilte. Wie Jesus heute heilt. Edition Procorde, Pettenbach 1998, ISBN 3-901389-24-5.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(nemško)
  • Marie-Sylvie Buisson: Emiliano Tardif: „Steh auf und geh!“ Untersuchung über viele Heilungen, die die Welt erschüttern. Parvis-Verlag, Hauteville 1996, ISBN 3-907523-74-1.
  • Horst Obereder: Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. In: ders.: Programm 3000. Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. Obereder, Linz 2016, ISBN 978-3-9504321-0-7, S. 5–12.
  • Johannes Steinmeier: Das Wirken des Heiligen Geistes und das Charisma der Heilung. Der theologische Ansatz von Norbert Baumert SJ – mit Anwendung auf Emiliano Tardif und Niklaus Wolf von Rippertschwand. EOS, Sankt Ottilien 2014, ISBN 978-3-8306-7675-1, S. 134–157.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži
Kardinali
Nadškofi
Škofi

Zgodovina
Ekumenski koncili
Drugi vatikanski koncil
Velika shizma
Zahodni razkol
Arhidiakon
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

(angleško)
(špansko)
(nemško)