Elizabeta Koroška
Elizabeta Koroška | |
---|---|
Kraljica soproga Sicilije | |
Tenure | 25. junij 1337 – 15. avgust 1342 |
Rojstvo | 1298 Gorica |
Smrt | 1352 (53–54 let) Catania |
Pokop | Cerkev sv. Frančiška, Messina |
Zakonec | |
Potomci | |
Rodbina | Majnhardinci |
Oče | Oton III. Koroški |
Mati | Euphemia of Silesia-Liegnitz |
Elizabeta Koroška, kraljica soproga Sicilije v zakonu s Petrom II. Sicilijanskim, * ok. 1303, Gorica, † ok. 1352, Messina.
Elizabeta je bila regentka Sicilije v času mladoletnosti svojega sina Ludvika, od leta 1348 do svoje smrti leta 1352.
Hči Otona, predzadnjega koroškega vojvoda in kranjskega gospoda iz rodbine Majnhardincev, se je leta 1323 poročila s Petrom II. Sicilijanskim in postala sicilijanska kraljica. V času, ko je bila kraljica, je Elizabeta poskrbela, da se je kraljeva linija Aragoncev na Siciliji nadaljevala. Na prestol sta se sčasoma povzpela dva sinova, Ludvik Sicilski in Friderik IV, Sicilski. Elizabeta je bila od leta 1348 do svoje smrti leta 1352 namestnica svojega mladega sina Ludvika.
Politično so bila desetletja pred Elizabetino vladavino polna sporov med Friderikom III. Sicilijanskim in Robertom Neapeljskim, ki je imel podporo avignonskega papeštva. Sredi 14. stoletja so bile v Evropi razširjene lakota, vojne in kuga, kar je imelo uničujoč vpliv zlasti na Sicilijo zaradi njenega gospodarskega razvoja in blaginje v prejšnjih dveh stoletjih. Elizabetina vladavina je potekala v obdobju, ko so bili italijanski državljani razočarani in zaskrbljeni, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Otok so zaznamovali tudi burni odnosi med prestolonaslednikom in sicilijanskimi plemiškimi družinami, ki so sčasoma prerasli v državljansko vojno. Ta notranja rivalstva med plemiškimi družinami so zahtevala polnoletnost Elizabetinih sinov, da bi se spopadi razrešili.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Elizabeta Koroška, rojena leta 1298, je bila druga hči Otona III. Koroškega (na Tirolskem znan kot Oton II.), ki je skupaj z mlajšim bratom Henrikom vladal na Koroškem, Tirolskem ter v mejnih grofijah Kranjska in Savinjska. Njena mati je bila Evfemija Šlezijsko-Liegniška (1274-1347), hči Henrika V. Debeli. Oton in Evfemija nista imela moških dedičev. O Elizabetinem zgodnjem življenju pred poroko je malo znanega, kot to velja za mnoge srednjeveške ženske, celo plemenite srednjeveške ženske. Ker je njen oče umrl, ko je bila stara 12 let, je zelo verjetno, da je mladost preživljala pod okriljem strica Henrika Koroškega in da je bila njena poroka dogovorjena z njegovo pomočjo.
Elizabetina družina, Majnhardinci, je bila trdna podpornica cesarja v boju proti papeštvu.[1] V 13. stoletju so bili zvesti zavezniki Staufovcev proti koroškim vojvodam Spanheimom, ki so se postavili na stran papeštva. Elizabetin oče in stric sta bila polbrata Konradina, zadnjega potomca Staufovcev. Povezava z aragonskimi vladarji na Siciliji je bila torej naravna, čeprav so bili v času Elizabetine zaroke preveč oddaljeni, da bi imeli otipljive skupne interese. Morda je bil namen poroke zajeziti naraščajoči vpliv Anžujcev v Srednji Evropi po vzponu Karla I. na ogrski prestol, zlasti ker so bili anžujski zavezniki na Hrvaškem v sporu s koroškimi vojvodami.[2]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kos (1985), str. 287
- ↑ Kos (1933), str. 164
Sklici
[uredi | uredi kodo]- Abulafia, David (2000). »The Italian South«. V Michael Jones (ur.). c. 1300 – c. 1415. The New Cambridge Medieval History. Zv. 6. Cambridge: Cambridge University Press. str. 488–514. doi:10.1017/CHOL9780521362900.023. ISBN 978-0-521-36290-0.
- Backman, Clifford R. (1995). The Decline and Fall of Medieval Sicily: Politics, Religion, and Economy in the Reign of Frederick III, 1296–1337. Cambridge: Cambridge University Press.
- Bisson, Thomas N. (1986). Medieval Crown of Aragon: a Short History. Oxford: Clarendon Press.
- Bresc, Henri (1986). Un Monde Méditerranéen: Économie et Société en Sicile, 1300–1450. Rome: École Française de Rome.
- Davies, Stephen (1998). Marriage and the Politics of Friendship: the Family of Charles II of Anjou, King of Naples (1285–1309) (diplomska naloga). University College London.
- Epstein, Stephan R. (1992). An Island for Itself: economic development and social change in late medieval Sicily. Cambridge University Press.
- Housley, Norman (1982). The Italian Crusades: the Papal–Angevin Alliance and the Crusades against Christian Lay Powers, 1254–1343. Oxford: Clarendon Press.
- Housley, Norman (1986). The Avignon Papacy and the Crusades, 1305–1378. Oxford: Clarendon Press.
- Kelly, Samantha (2003). The New Soloman: Robert of Naples (1309–1343) and Fourteenth-century Kingship. Boston: Brill.
- Kos, Milko (1985). Srednjeveška družbena, kulturna in politična zgodovina Slovencev: zbrane razprave. Ljubljana: Slovenska matica.
- Kos, Milko (1933). Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
- Killinger, Charles L. (2002). History of Italy. Greenwood Press. ISBN 9780313314834.
- Larner, John (1980). Italy in the Age of Dante and Petrarch 1216–1380. MA: Addison-Wesley Longman.
- Martin, Sean (2009). The Black Death. NJ: Chartwell Books.
- Rugolo, Carmela Maria (1993). Elisabetta di Carinzia, regina di Sicilia. Dizionario Biografico degli Italiani. Zv. 42.
- Testa, Francesco (1775). De vita et rebus gestis Federici II Siciliae regis. Palermo: Cajetanus M. Bentivenga.
- Tramontana, Salvatore (1963). Michele da Piazza e il potere baronale in Sicilia. Messina.
Elizabeta Koroška Rojen: 1298 Umrl: 1352
| ||
Nazivi za člane kraljevske družine | ||
---|---|---|
Predhodnik: Eleonora Anžujska |
kraljica soproga Sicilije 25. junij 1337 – 15. avgust 1342 |
Naslednik: Konstanca Aragonska |
- Rojeni leta 1298
- Umrli leta 1352
- 14th-century people from the Holy Roman Empire
- 14th-century women from the Holy Roman Empire
- 14th-century women rulers
- 14th-century Sicilian people
- 14th-century Italian women
- Osebe, povezane z Gorico
- Royal consorts of Sicily
- Regents of Sicily
- Majnhardinci
- Sicilian queen mothers