Eikozanoid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Biosintezne poti eikozanoidov iz arahidonske kisline; obstajajo še vzporednje poti iz eikozapentenojske in dihomo-gama-linolenske kisline.

Eikozanoídi so skupina fiziološko aktivnih derivatov arahidonske kisline in drugih polinenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi. Izkazujejo avtokrino ali parakrino delovanje; mednje sodijo prostaglandini, tromboksani, prostaciklin in levkotrieni.[1] Gre za lipide s hormoni podobnim delovanjem, vendar so zanje značilne lokalna aktivnost ter nizke celične koncentracije.[2]

Izrazoslovje[uredi | uredi kodo]

Izraz eikozanoid izhaja iz grške besede eicosa, ki pomeni dvajset. [3] Gre namreč za oksidirane derivate treh različnih esencialnih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi:

Izraz se uporablja zlasti kot krovni naziv za levkotriene in tri vrste prostanoidov: prostaglandine, prostaciklin in tromboksane. Takšna je raba tudi v tem članku, čeprav bi lahko teoretično med eikozanoide prištevali še druge skupine molekul, kot so hepoksilini, izofurani, resolvini, izoprostani, lipoksini, epilipoksini, epoksieikozatrienojske kisline in endokanabinoidi. Levkotriene in prostanoide so včasih poimenovani tudi kot »klasični eikozanoidi«,[4][5][6] v nasprotju z »neklasičnimi eikozanoidi« ali »eikozanoidom podobnimi molekulami«.[7][8][9][10]

Biosinteza[uredi | uredi kodo]

V biosintezni poti nastanka eikozanoidov in maščobnih kislin sodelujeta dve družini encimov:

Eikozanoidi se ne skladiščijo v celicah, marveč se sintetizirajo po potrebi. Nastanejo iz maščobnih kislin, ki tvorijo celično in jedrno membrano.

Biosintezo eikozanoidov spodbudijo mehanična poškodba, citokini, rastni dejavniki ali drugi dražljaji (na primer celo eikozanoidi iz sosednjih celic); sintezne poti so zapletene. S tem se sproži sprostitev fosfolipaze ob celični membrani, nato pa potuje do celičnega jedra. Tam fosfolipaza katalizira hidrolizo estrskih vezi v fosfolipidih (fosfolipaza A2) ali diacilglicerolih (fosfolipaza C) in sprosti se esencialna maščobna kislina z 20 ogljikovimi atomi. Omenjena hidroliza naj bi bila hitrost omejujoča stopnja v procesu nastanka eikozanoidov.

Sprostitev maščobnih kislin iz membrane lahko povzroči katera koli od številnih vrst fosfolipaz. Citosolna fosfolipaza A2 (cPLA2) tipa IV odigra ključno vlogo, saj celice, ki nimajo tega encima, ne morejo proizvajati eikozanoidov. Fosfolipaza cPLA2 je specifična za fosfolipide, ki vsebujejo AA, EPA ali GPLA na mestu SN2. Zanimivo je, da lahko cPLA2 sprosti tudi fosfolipide, ki se kasneje pretvorijo v faktorje aktivacije trombocitov.[11]

Učinki[uredi | uredi kodo]

Nekateri od učinkov eikozanoidov na celice so[2]:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=eikozanoid, Slovenski medicinski e-slovar.
  2. ^ 2,0 2,1 R. Boyer: Temelji biokemije, Študentska založba. Ljubljana 2005; str. 222–223.
  3. ^ Beare-Rogers (2001). "IUPAC Lexicon of Lipid Nutrition" (PDF). Pridobljeno dne June 1, 2006. 
  4. ^ Van Dyke TE, Serhan CN (2003). "Resolution of inflammation: a new paradigm for the pathogenesis of periodontal diseases". J. Dent. Res. 82 (2): 82–90. doi:10.1177/154405910308200202. PMID 12562878.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  5. ^ Serhan CN, Gotlinger K, Hong S, Arita M (2004). "Resolvins, docosatrienes, and neuroprotectins, novel omega-3-derived mediators, and their aspirin-triggered endogenous epimers: an overview of their protective roles in catabasis". Prostaglandins Other Lipid Mediat. 73 (3-4): 155–172. doi:10.1016/j.prostaglandins.2004.03.005. PMID 15290791.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  6. ^ Anderle P, Farmer P, Berger A, Roberts MA (2004). "Nutrigenomic approach to understanding the mechanisms by which dietary long-chain fatty acids induce gene signals and control mechanisms involved in carcinogenesis". Nutrition (Burbank, Los Angeles County, Calif.) 20 (1): 103–108. PMID 14698023.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  7. ^ Evans AR, Junger H, Southall MD, et al. (2000). "Isoprostanes, novel eicosanoids that produce nociception and sensitize rat sensory neurons". J. Pharmacol. Exp. Ther. 293 (3): 912–920. PMID 10869392.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  8. ^ O'Brien WF, Krammer J, O'Leary TD, Mastrogiannis DS (1993). "The effect of acetaminophen on prostacyclin production in pregnant women". Am. J. Obstet. Gynecol. 168 (4): 1164–9. PMID 8475962. 
  9. ^ Behrendt H, Kasche A, Ebner von Eschenbach C, Risse U, Huss-Marp J, Ring J (2001). "Secretion of proinflammatory eicosanoid-like substances precedes allergen release from pollen grains in the initiation of allergic sensitization". Int. Arch. Allergy Immunol. 124 (1-3): 121–125. doi:10.1159/000053688. PMID 11306946.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  10. ^ Sarau HM, Foley JJ, Schmidt DB, et al. (1999). "In vitro and in vivo pharmacological characterization of SB 201993, an eicosanoid-like LTB4 receptor antagonist with anti-inflammatory activity". Prostaglandins Leukot. Essent. Fatty Acids 61 (1): 55–64. doi:10.1054/plef.1999.0074. PMID 10477044.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  11. ^ University of Kansas Medical Center (2004). "Eicosanoids and Inflammation" (PDF). Pridobljeno dne 2007-01-05.   od dne September 2010[slepa povezava]