Egej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ajgej in Temida

Ajgêj, tudi Egej (grško Aigeus, latinsko Aegeus) je v grški mitologiji atenski kralj, Pandionov sin in oče Tezeja. Po porazu v vojni s Kreto je moral zmagovalcem plačevati letni krvni davek sedmih fantov in sedmih deklet, ki so jih na ladji s črnimi jadri pošiljali na Kreto, da bi jih tam žrtvovali Minotavru.

Mit[uredi | uredi kodo]

Njegovo vladanje[uredi | uredi kodo]

Po smrti kralja, Pandiona II., Ajgej in njegovi trije bratje, Palant, Nizos in Likos, so prevzeli nadzor v Atenah od Metiona, ki je zasegel Pandionov prestol. Razdelili so vlado v štiri in Ajgej je postal kralj.

Ajgejeva prva žena je bila Meta, [1] njegova druga žena pa Chalciope. Še vedno brez moškega dediča, Ajgej prosi orakelj v Delfih za nasvet. Njene skrivnostne besede so bile: "Ne popustite izboklin ustja vinskega meha, dokler ne dosežete višine Aten, da ne bi umrl od žalosti." [2] Ajgej ni razumel prerokbe in bil razočaran.

S to zmedeno prerokbo je Ajgej obiskal Piteja, kralja Trojzene, ki je bil znan po svoji modrosti in spretnosti tolmačenja preročišča. Pitej je razumel prerokbo in podtaknil Ajgeja svoji hčeri, Ajtri, ko je bil ta pijan. [3] Spala je z njim, nato pa v nekaterih verzijah Ajtra brede do otoka Sfairia (alias Calauria) in spi še s Pozejdonom. Ko je Ajtra zanosila, se je Ajgej odločil vrniti v Atene. Pred odhodom je zakopal svoje sandale, ščit in meč pod veliko skalo in ji naročil da, ko bo njun sin dovolj močan, da bo mogel premakniti skalo in prinesti orožje svojemu očetu, ki ga bo potrdil. Po vrnitvi v Atene se Ajgej poroči z Medejo, ki je pobegnila iz Korinta in ujezila Jazona. Ajgej in Medeja sta imel enega sina po imenu Med.

Spor s Kreto[uredi | uredi kodo]

Med obiskom v Atenah, kralja Minosa sin Androgej, uspe premagati Ajgeja v vsakem od tekmovanj na Panatenskih igrah. Od ljubosumja ga Ajgej pošlje, da bi premagal Maratonskega bika, ki ga je ubil. [4] Minos je bil jezen in napovedal vojno Atenam. Atencem je ponudil mir pod pogojem, da bi Atene vsako leto poslale sedem mladeničev in sedem mladenk na Kreto, ki bi jih žrtvovali Minotavru. To se je ponavljalo vse dokler Tezej ni ubil Minotavra s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke.

Tezej in Minotaver[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tezej.

V Trojzenu je Tezej odrastel in postal pogumen mladenič. Uspelo mu je premakniti skalo in vzeti orožje svojega očeta. Njegova mati mu je nato povedala identiteto svojega očeta in da mu mora prinesti orožje v Atene, potem ga bo priznal. Tezej se je odločil, da gre v Atene in imel na izbiro, da bi šel po morju, ki je bil bolj varen način ali po kopnem, nevarni poti s tatovi in razbojniki po vsej poti. Mlad, pogumen in ambiciozen Tezej se je odločil, da gre v Atene po kopnem.

Ko je prišel tja, pa ni razkril svoje prave identitete. Pozdravil je Ajgeja, ki je bil sumničav o neznancu, ki je prišel v Atene. Medeja je poskušala Tezeja ubiti in spodbujala Ajgeja, da ga prosi za uboj Maratonskega bika, ki ga Tezej ubije. Skušala ga je zastrupiti, a v zadnji sekundi Ajgej prepozna svojega sina in izbije zastrupljeno skodelico iz Tezejevih rok. Oče in sin sta tako združena, Medejo pa pošljejo proč v Azijo. [5]

Ko je Tezej izvedel za težave s Kreto je nekoč z žrtvami odplul tudi Tezej, da bi ubil Minotavra. Pred odhodom je obljubil očetu, da bo črna jadra na ladji zamenjal z belimi, če mu bo naloga uspela. Toda ob vrnitvi je na to pozabil in Ajgej, ki ga je čakal na obali na rtu Sounion je videl črna jadra, domneval, da je njegov sin mrtev in se od žalosti vrgel v morje, ki se po njem imenuje Egejsko.

Sofoklejeva tragedija Ajgej se je izgubila, vendar Ajgej nastopa v Evripidovi Medeji.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kdo je kdo v antiki, Vladeta Jankovič, Modrijan založba, Ljubljana 2004, ISBN 961-241-004-6

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Compare Metis.
  2. ^ Plutarch, Vita of Theseus; Pseudo-Apollodorus, Bibliotheke 3,15.6.
  3. ^ Scholion on Euripides Hippolytus, noted by Karl Kerenyi, The Heroes of the Greeks (1959) p 218 note 407.
  4. ^ Pseudo-Apollodorus, Bibliotheke 3.15.7. Identifikacija festivala, kot je Panateniada]] je interpoliran anahronizem.
  5. ^ Pseudo-Apollodorus, Epitome of the Bibliotheke, 1.5–7; First Vatican Mythographer, 48.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]