Pojdi na vsebino

Dzuo Čjuming

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dzuo Čjuming
左丘明
Portret
Rojstvo556 pr. n. št ali 502 pr. n. št.
Smrt451 pr. n. št. ali 422 pr. n. št.
Narodnostkitajska
DržavljanstvoLu[d]
Pokliczgodovinar, pisec, mislec in esejist
Poznan poDzuo Džuan (Dzuojev komentar)
Guoju (Razprava o državah)

Dzuo Čjuming (kitajsko 左丘明, Wade-Giles Tso Ch'iuming) je bil kitajski zgodovinar in Konfucijev sodobnik, * 556 pr. n. št., † 451 pr. n. št.[1] ali * 502 pr. n. št., † 422 pr. n. št.[2]

Živel je v državi Lu kot državni uradnik v obdobju pomladi in jeseni kitajske zgodovine. Bil je zgodovinar, pisec, mislec in esejist.

Dzuo Čjumingu se pripisuje avtorstvo vplivne zgodovinske pripovedi Dzuo Džuan (Dzzuojev komentar) in razprave Guoju (Razprava o državah).[1][3] Zapisi velikega zgodovinarja trdijo, da je bil slep.[4]

Konfucij v svojih Izrekih hvali Dzuo Čjumingovo moralno držo in ravnanje[5] in njegove akademske prispevke.

Knjižna dela

[uredi | uredi kodo]

Dzuo Džuan

[uredi | uredi kodo]

Dzuo Džuan je najzgodnejša podrobna in živo pripovedovana kronološka zgodovina Kitajske. Hkrati je tudi zgodovinska pripoved z visoko literarno vrednostjo.[6]

Guoju

[uredi | uredi kodo]

Sima Čjan je prvi predlagal, da je Dzuo Čjuming avtor Guojuja.[4][7][8] Avtorstvo mu je pripisal tudi učenjak Jan Šigu iz dinastije Tang v komentarju Knjige Hana.[8][9] Nekaj kasnejših učenjakov je podvomilo v njegovo avtorstvo in imelo o avtorstvu različna mnenja. Prvi, ki je podvomil, je bil Fu Šuan.[10]

Zgodovinske ocene

[uredi | uredi kodo]

Juedženg Dzičun, učenec Konfucijevega učenca Dzengdzija, je hvalil Dzuo Čjuminga kot gospoda,[11] zato ga je z naslovom "gospod Luja" počastil tudi Sima Čjan.[12][13][14]

Dzuo Čjuming velja za "prednika starodavne kitajske književnosti" (百家文字之宗、万世古文之祖).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Zhou, Jixu (maj 2011) "Confucius and Lao Zi" Their Differing Social Foundations and Cultures, Sino-Platonic Papers 211. str. 2
  2. Theobald, Ulrich (2010). "Chunqiu 春秋 and Zuozhuan 左傳" ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art.
  3. Xing Lu (1998). Rhetoric in ancient China, fifth to third century, B.C.: a comparison with classical Greek rhetoric. University of South Carolina Press. str. 107. ISBN 1-57003-216-5.
  4. 4,0 4,1 Sima Qian, Shiji, "Grand Historian's Autobiographical Postface".
  5. Analects "Gongye Chang" 25 quote: "子曰:「巧言、令色、足恭,左丘明恥之,丘亦恥之。匿怨而友其人,左丘明恥之,丘亦恥之。」".
  6. Baichuan, Cheng. 中國文學大辭典 (v kitajščini). 天津: 百川書局. ISBN 957-9651-02-7. OCLC 813872527.
  7. Sima Qian, "Letter to Ren An". V Book of Han "Vol. 62 - Account of Sima Qian"
  8. 8,0 8,1 (东汉), 班固 (2019). 汉书. Si chuan mei shu chu ban she. ISBN 978-7-5410-7229-1. OCLC 1243205757.
  9. Ban Gu. Book of Han, vol. 30.
  10. Kong Yingda. True Meaning of Chunqiu Zuozhuan "vol. 60: Duke Ai's 13th year - zhuan" str. 20.
  11. Feicheng Prefecture's Records (清康熙十一年本 – Qing dynasty – Kangxi's 11th year edition).
  12. Shiji. 表: 十二諸侯年表 - Chinese Text Project (ctext.org). "Volume 14 - Twelve Vassa1ls' Chronology"
  13. Wai, Pauli (2013) Merging Horizons: Authority, Hermeneutics, and the Zuo Tradition from Western Han to Western Jin (2nd c. BCE -3rd c. CE) (PhD dissertation). University of California, Berkeley. p. 15-16
  14. Sima, Qian. Records of the grand historian of China (v Classical Chinese). ISBN 0-231-08164-2. OCLC 1162016514.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)