Dzuo Čjuming

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dzuo Čjuming
左丘明
Portret
Rojstvo556 pr. n. št ali 502 pr. n. št.
Smrt451 pr. n. št. ali 422 pr. n. št.
Narodnostkitajska
DržavljanstvoLu[d]
Pokliczgodovinar, pisec, mislec in esejist
Poznan poDzuo Džuan (Dzuojev komentar)
Guoju (Razprava o državah)

Dzuo Čjuming (kitajsko 左丘明, Wade-Giles Tso Ch'iuming) je bil kitajski zgodovinar in Konfucijev sodobnik, * 556 pr. n. št., † 451 pr. n. št.[1] ali * 502 pr. n. št., † 422 pr. n. št.[2]

Živel je v državi Lu kot državni uradnik v obdobju pomladi in jeseni kitajske zgodovine. Bil je zgodovinar, pisec, mislec in esejist.

Dzuo Čjumingu se pripisuje avtorstvo vplivne zgodovinske pripovedi Dzuo Džuan (Dzzuojev komentar) in razprave Guoju (Razprava o državah).[1][3] Zapisi velikega zgodovinarja trdijo, da je bil slep.[4]

Konfucij v svojih Izrekih hvali Dzuo Čjumingovo moralno držo in ravnanje[5] in njegove akademske prispevke.

Knjižna dela[uredi | uredi kodo]

Dzuo Džuan[uredi | uredi kodo]

Dzuo Džuan je najzgodnejša podrobna in živo pripovedovana kronološka zgodovina Kitajske. Hkrati je tudi zgodovinska pripoved z visoko literarno vrednostjo.[6]

Guoju[uredi | uredi kodo]

Sima Čjan je prvi predlagal, da je Dzuo Čjuming avtor Guojuja.[4][7][8] Avtorstvo mu je pripisal tudi učenjak Jan Šigu iz dinastije Tang v komentarju Knjige Hana.[8][9] Nekaj kasnejših učenjakov je podvomilo v njegovo avtorstvo in imelo o avtorstvu različna mnenja. Prvi, ki je podvomil, je bil Fu Šuan.[10]

Zgodovinske ocene[uredi | uredi kodo]

Juedženg Dzičun, učenec Konfucijevega učenca Dzengdzija, je hvalil Dzuo Čjuminga kot gospoda,[11] zato ga je z naslovom "gospod Luja" počastil tudi Sima Čjan.[12][13][14]

Dzuo Čjuming velja za "prednika starodavne kitajske književnosti" (百家文字之宗、万世古文之祖).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Zhou, Jixu (maj 2011) "Confucius and Lao Zi" Their Differing Social Foundations and Cultures, Sino-Platonic Papers 211. str. 2
  2. Theobald, Ulrich (2010). "Chunqiu 春秋 and Zuozhuan 左傳" ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art.
  3. Xing Lu (1998). Rhetoric in ancient China, fifth to third century, B.C.: a comparison with classical Greek rhetoric. University of South Carolina Press. str. 107. ISBN 1-57003-216-5.
  4. 4,0 4,1 Sima Qian, Shiji, "Grand Historian's Autobiographical Postface".
  5. Analects "Gongye Chang" 25 quote: "子曰:「巧言、令色、足恭,左丘明恥之,丘亦恥之。匿怨而友其人,左丘明恥之,丘亦恥之。」".
  6. Baichuan, Cheng. 中國文學大辭典 (v kitajščini). 天津: 百川書局. ISBN 957-9651-02-7. OCLC 813872527.
  7. Sima Qian, "Letter to Ren An". V Book of Han "Vol. 62 - Account of Sima Qian"
  8. 8,0 8,1 (东汉), 班固 (2019). 汉书. Si chuan mei shu chu ban she. ISBN 978-7-5410-7229-1. OCLC 1243205757.
  9. Ban Gu. Book of Han, vol. 30.
  10. Kong Yingda. True Meaning of Chunqiu Zuozhuan "vol. 60: Duke Ai's 13th year - zhuan" str. 20.
  11. Feicheng Prefecture's Records (清康熙十一年本 – Qing dynasty – Kangxi's 11th year edition).
  12. Shiji. 表: 十二諸侯年表 - Chinese Text Project (ctext.org). "Volume 14 - Twelve Vassa1ls' Chronology"
  13. Wai, Pauli (2013) Merging Horizons: Authority, Hermeneutics, and the Zuo Tradition from Western Han to Western Jin (2nd c. BCE -3rd c. CE) (PhD dissertation). University of California, Berkeley. p. 15-16
  14. Sima, Qian. Records of the grand historian of China (v Classical Chinese). ISBN 0-231-08164-2. OCLC 1162016514.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Viri[uredi | uredi kodo]