Drvenik Veli (naselje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Drvenik Veli (naselje)
Drvenik Veli – pogled na del naselja
Drvenik Veli – pogled na del naselja
Drvenik Veli (naselje) se nahaja v Hrvaška
Drvenik Veli (naselje)
Drvenik Veli (naselje)
Geografska lega na Hrvaškem
43°26′42″N 16°8′53″E / 43.44500°N 16.14806°E / 43.44500; 16.14806Koordinati: 43°26′42″N 16°8′53″E / 43.44500°N 16.14806°E / 43.44500; 16.14806
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoTrogir
Nadm. višina
17 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno168
Poštna številka
21255 Drvenik Veli
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).

Drvenik Veli je manjše naselje s pristanom na otoku Drvenik Veli, ki upravno spada pod mesto Trogir, le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje Drvenik Veli (prj Veli Porat) se razprostira v dnu zaliva Luka Drvenik veli na severozahodni obali otoka. Pristan, ki je zavarovan z okoli 75 m dolgim valobranom, je povsem na koncu zaliva z urejeno kamnito obala in privezi. Tu pristaja trajekt. Globina morja je do 3 m. Na obali stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji pri valobranu oddaja svet. sig.: Z Bl 2s. Globina morja pri valobranu je do 10m. V zalivu je tudi manjša marina - »Marina Zirona«. Marina ima 40 privezov v morju pri globini 10 m.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V naselju Drvenik Veli stalno živi večina od 168 stalnih prebivalcev otoka (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
476 1406 549 684 754 914 1069 925 908 878 729 469 229 145 168

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Domačini se v glavnem ukvarjajo z ribolovom, vinogradništvom, pridelavo oljk in turizmom. Tu je mogoče najeti privatne sobe in apartmaje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkev svetega Jurja je ohranjeno gotsko svetišče iz 16. stoletja.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]