Državno tajništvo
| Rimska kurija |
|---|
|
|
Državno tajništvo (latinsko Secretaria Status, italijansko Segreteria di Stato) je osrednji organ Rimske kurije in tudi Svetega sedeža, ki ga vodi državni tajnik, po naslovu kardinal. Državno tajništvo opravlja vse politične in diplomatske funkcije Svetega sedeža.
Obsegal je okoli 120 oseb, od tega 15 žensk (posvetnih in redovnic). Naloga državnega tajništva je usklajevanje cerkvenih zadev med papežem, svetom in dikasteriji ter ostalimi organi Rimske kurije.
Organiziranost
[uredi | uredi kodo]Državno tajništvo kot papeško tajništvo zagotavlja pomoč papežu pri opravljanju njegovega najvišjega poslanstva.
Po reformi Rimske kurije, ki jo je z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium,[1] objavljeno 19. marca 2022, izvedel papež Frančišek,[2][3] Državno tajništvo obsega:
- Oddelek za splošne zadeve, ki ga vodi Namestnik za splošne zadeve, pomaga pa mu prisednik;
- Oddelek za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, ki predstavlja analog ministrstva za zunanje zadeve in ga vodi Tajnik za odnose z državami, ki mu pomaga Namestnik tajnika za odnose z državami;ter
- Oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža, ki ga vodi Sekretar za diplomatsko osebje.
Oddelek za splošne zadeve
[uredi | uredi kodo]Oddelek je na poseben način odgovoren za vodenje in pospeševanje zadev, v katerih gre za vsakodnevno služenje papežu, preučuje in opravlja zadeve, ki jih je potrebno obravnavati zunaj običajne pristojnosti drugih ustanov in uradov Rimske kurije ter drugih delovnih teles Svetega sedeža. Oddelek skrbi za pospeševanje sodelovanja med dikasteriji, agencijami in uradi, ne da bi pri tem posegal v njihovo avtonomijo.[4] Oddelek tudi obravnava vse, kar zadeva državne predstavnike pri Svetem sedežu. Odgovoren je tudi za pripravo in pošiljanje apostolskih konstitucij, pisemskih odlokov, pisem in drugi dokumentov, ki mu jih je zaupal papež. Skrbi tudi za pripravo aktov in javnih dokumentov Svetega sedeža za objavo v uradnem listu Acta Apostolicae Sedis ter za dajanje navodil Dikasteriju za komunikacijo glede uradnih najav v zvezi z akti rimskega papeža in dejavnostmi Svetega sedeža. Opravlja varovanje glavnega pečata in ribičevega prstana, vodi priprave na redna srečanja voditeljev različnih ustanov Rimske kurije ter skrbi za izvajanje sklepov, sprejetih na teh srečanjih. Med vsem ostalim pripravlja tudi dokumente z zvezi z imenovanji, ki jih je pripravil ali odobril papež in vključujejo tako prefekte dikasterijev ali njihove podprefekte, namestnike, tajnike, podtajnike, člane in svetovalce kurijskih ustanov in uradov, ter drugih ustanov, ki so odvisne od Svetega sedeža ali povezane z njim, kot tudi tiste, ki vključujejo diplomatsko osebje. Del oddelka pripravlja tudi dokumentacijo za podelitev papeških odlikovanj ter za zbiranje, usklajevanje in objavljanje statističnih podatkov o delovanju in življenju Cerkve po svetu.
Oddelek za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami
[uredi | uredi kodo]Oddelek posebej skrbi za zadeve v zvezi s civilnimi oblastmi in je odgovoren za pospeševanje diplomatskih in političnih odnosov Svetega sedeža z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava ter za obravnavanje zadev, ki so v skupnem interesu glede Cerkve in civilne družbe, tudi v zvezi s t.i. konkordati in drugimi mednarodnimi sporazumi.[5] Pri tem mora upoštevati tudi stališča škofijskih organov, ki bi jih lahko to zadevalo. Oddelek skrbi za zastopanje Svetega sedeža v mednarodnih medvladnih organizacijah in na večstranskih mednarodnih konferencah, pri čemer po potrebi koristi sodelovanje predstavnikov ustreznih dikasterijev in ustanov Rimske kurije. Oddelek v posebnih okoliščinah in po pooblastilu papeža ter po posvetovanju s ustreznimi dikasteriji obravnava vse, ker zadeva potrebe delnih Cerkva, pa tudi njihovo ustanavljanje, spremembe in povezave z njimi. V oddelku lahko ustanovijo stalne komisije, kadar je to potrebno za obravnavo določenih zadev ali splošnih vprašanj, ki zadevajo različne celine ali zgolj posamezna geografska območja.
Oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža
[uredi | uredi kodo]Oddelek se ukvarja z vprašanji v zvezi z osebami v diplomatski službi Svetega sedeža, zlasti z njihovimi delovnimi in življenjskimi razmerami ter njihovim izobraževanjem.[6] Tajnik oddelka pri opravljanju nalog obiskuje predstavništva Svetega sedeža ter sklicuje in vodi sestanke v zvezi z njihovim vzdrževanjem. Oddelek sodeluje s predsednikom Papeške cerkvene akademije, glede izbire in usposabljanja kandidatov za diplomatsko službo Svetega sedeža ter vzdržuje stike tudi z upokojenimi diplomatskimi uslužbenci. Oddelek svoje naloge opravlja v tesnem sodelovanju z Oddelkom za splošne zadeve in Oddelkom za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, ki oba v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavata tudi zadeve v zvezi z papeškimi predstavniki v diplomatski službi.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Ekpo, Antony (2025). Rimska kurija: zgodovina, teologija in organizacija. Družina. COBISS 227235843. ISBN 978-961-04-1168-0.
- Rebić, Adalbert; Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan. COBISS 235261696.