Dikasterij za zadeve svetnikov
| Dicasterium de Causis Sanctorum | |
 | |
 | |
 sedež dikasterija | |
| Pregled | |
|---|---|
| Ustanovitev | 5. junij 2022 |
| Predhodna | |
| Tip | dikasterij Rimske kurije |
| Status | aktiven |
| Sedež | Palazzo delle Congregazioni, Piazza Pio XII, 10 00120 Città del Vaticano |
| Pristojni prefekt |
|
| Spletno mesto | www.causesanti.va/it.html |
| Rimska kurija |
|---|
|
 Kategorija: Rimska kurija |
Dikasterij za zadeve svetnikov, (latinsko Dicasterium de Causis Sanctorum) je dikasterij Rimske kurije, potrjen z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium[1], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo na binkoštno nedeljo, 5. junija 2022.[2]
Naloge
[uredi | uredi kodo]Dikasterij v skladu z predpisanim postopkom obravnava vse, kar se nanaša na zadeve beatifikacije in kanonizacije:
- dikasterij zagotavlja posebne norme ter z nasveti in navodili pomaga krajevnim škofom, ki so odgovorni za preučevanje zadeve; (Praedicate Evangelium, člen: 99)[3]
- preglejuje akte zadev v reševanju, preverja ali je bil postopek pravilno voden in izveden, izrazi sodbo o utemeljenosti, z namenom, da jih predloži papežu; (Praedicate Evangelium, člen: 99)[3]
- nadzira uporabo predpisov, ki urejajo upravljanje sklada, ustanovljenega za kritje stroškov zadev v postopku; (Praedicate Evangelium, člen: 100)[3]
- dikasterij določa kanonočni postopek za preverjanje in razglasitev pristnosti relikvij pokojnika v postopku ter za zagotavljanje njihovega ohranjanja; (Praedicate Evangelium, člen: 101)[3]
- dikasterij je pristojen tudi za odločanje o podelitvi naziva »cerkveni učitelj« določenemu svetniku, potem ko je prejel t.i. »votum« Dikasterija za nauk vere o njegovem ali njenem izjemnem učenju. (Praedicate Evangelium, člen: 102)[3][4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Dikasterij in poprejšnja Kongregacija za zadeve svetnikov izvirata iz »Svete kongregacije za obrede«, ki jo je ustanovil papež Sikst V. 22. januarja 1588, z apostolsko konstitucijo Immensa Aeterni Dei. Takrat ji je bilo naloženo urejanje izvajanja bogoslužja ter tudi postopkov beatifikacije in kanonizacije.[5] Ob ugotovitvi, da kongregacija obravnava več med seboj vsebinsko in postopkovno ločenih področij, je papež Pavel VI. 8. maja 1969 izdal konstitucijo Sacra Rituum Congregatio, s katero je razdelil kongregacijo na dve novi – Kongregacijo za nauk vere in Kongregacijo za zadeve svetnikov.[6]
Papež Frančišek je z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium leta 2022 Kongregacijo za zadeve svetnikov ukinil[7] in ustanovil Dikasterij za zadeve svetnikov, ter določil tudi naloge in pravne norme, ki ga sedaj urejajo.
Organiziranost
[uredi | uredi kodo]Prefekt je najvišji predstojnik dikasterija in je odgovoren za končno presojo postopkov, še preden se ti predložijo papežu v odločanje.
Dikasterij deluje kot strokovno telo, ki vključuje:
- postulatorje, t.j. zastopnike posameznih primerov, ki zbirajo dokumentacijo in vodijo postopke,
- teologe in zgodovinarje, ki ocenjujejo kreposti, mučeništvo in življenjsko zgodovino kandidata,
- zdravniške izvedence, ki presojajo domnevne čudeže, zlasti ozdravitve,
- kardinale in škofe, ki kot člani komisij glasujejo o potrditvi postopkov,
- consultores, t.j. laične ali verske strokovnjake, ki preučujejo t.i. »positio« (dokumentacijski dosje).
Faze posameznega postopka
[uredi | uredi kodo]1. Škofijska faza: lokalni škof vodi preiskavo o kandidatu
2. Rimska faza: dikasterij preuči zbrane dokumente, zasliši priče in oceni čudeže
3. Teološka komisija presoja kreposti ali mučeništvo
4. Zdravniška komisija potrdi čudež s stališča medicinske stroke
5. Kardinalska komisija poda končno mnenje
6. papeževa odločitev o razglasitvi ali zavrnitvi imenovanja za blaženega ali svetnika (papež ima tudi pravico, da ne glede na prejšnje potrditve, postopek zavrne, zahteva dodatno preiskavo, vrne zadevo v prejšnjo fazo, npr. teološko ali škofijsko, ali pa ga trajno ustavi).
Prefekti
[uredi | uredi kodo]Kardinal Marcello Semeraro je bil imenovan za prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov 15. oktobra 2020, z začetkom nove kurialne strukture pa je bil brez prekinitve formalno potrjen kot prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Konstitucija Praedicate Evangelium«. Kanonist. Pridobljeno 27. februarja 2023.
- ↑ »Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti«. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
- 1 2 3 4 5 Ekpo 2025, str. 244.
- ↑ Ekpo 2025, str. 139.
- ↑ Ekpo 2025, str. 137.
- ↑ Ekpo 2025, str. 138.
- ↑ Ekpo 2025, str. 285.
- ↑ »Predavanja kardinala Semerara v Concesiu: Krščanska svetost danes, vzor Pavla VI«. 29. november 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Škofijski postopek za božjega služabnika Antonina Baglierija je veljaven pridobljeno 22. januar 2025
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |