Državni radioekološki rezervat Polesje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Državni radioekološki rezervat Polesje
Палескі дзяржаўны радыяцыйна-экалагічны запаведнік (belorusko)
Полесский государственный радиационно-экологический заповедник (rusko)
OSM zemljevid rezervata, ki v opombah poudarja nekatere bližnje kraje (kot so Mazyr, Pripyat, Černobilska elektrarna itd.). Zemljevid v kotu prikazuje njen položaj (rdeče) v Belorusiji, prikazuje pa tudi ukrajinsko in sosednjo Černobilsko izključitveno območje (rumeno)
LokacijaBelorusija
Bližnje mestoBrahin, Narovlja, Khoiniki
Koordinati51°39′N 29°59′E / 51.650°N 29.983°E / 51.650; 29.983Koordinati: 51°39′N 29°59′E / 51.650°N 29.983°E / 51.650; 29.983
Površina2162 km²
Ustanovitev18. julij 1988[1]
[Uradno spletno mesto Spletna stran]

Državni radioekološki rezervat Polesje (PSRER; belorusko Палескі дзяржаўны радыяцыйна-экалагічны запаведнік, latinizirano: Palyeski dzyarzhawny radyyatsyyna-ekalahichny zapavyednik; rusko Полесский государственный радиационно-экологический заповедник, latinizirano: Polessky gosudarstvenny radiatsionno-ekologichesky zapovednik)) je radioekološki naravni rezervat v regija Polesje v Belorusiji, ki je bil ustvarjen, da bi zajel ozemlje Belorusije, najbolj prizadeto zaradi radioaktivnih padavin zaradi černobilske nesreče. Rezervat meji na Černobilsko izključitveno območje v Ukrajini. Agencija za spremljanje okolja in protiukrepe, Bellesrad, nadzoruje kmetijstvo in gozdarstvo na tem območju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Raven sevanja leta 1996, glede na zemljevid iz priročnika CIA

Dve leti po černobilski nesreči je bil beloruski del černobilske izključitvene cone razširjen na bolj onesnaženo območje. Nato je bil v Belorusiji ustanovljen za javnost zaprt naravni rezervat s skupno površino 1313 km². Rezervat je bil ustanovljen 18. julija 1988. Pred nesrečo je tam v 96 naseljih živelo preko 22.000 ljudi. Prebivalstvo so po nesreči evakuirali. Leta 1993 so ga razširili za 849 km², s čimer je postal največji beloruski naravni rezervat in eden največjih v Evropi.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Območje, ki sleži v južni regiji Gomel in meji na ukrajinsko izključitveno območje, vključuje del rajonov (okrožij) Brahin, Khoiniki in Narowlya.[2] Prečka ga reka Pripjat, mesto Mazir pa je 36 km od severozahodnega vhoda v Narovlja. Južni pas prečka železnica Černihiv-Ovruč, ki poteka skozi vasi Kaporanka, Kaliban in Pasudava.

Zapuščene vasi[uredi | uredi kodo]

Naslednji seznam prikazuje zapuščene vasi, vključene v rezervat. Prebivalstvo se nanaša na popis leta 1959. fam. se nanaša na število družin, evakuiranih po nesreči leta 1986.

Naselje
št. prebivalcev
(1959) 		Fam.
(1986) 		Okrožje beloruščina ruščina
Araviči
923
222
 Khoiniki Аравічы Оревичи
Babčin
839
194
 Khoiniki Бабчын Бабчин
Baguši
599
195
 Brahin Багушы Богуши
Buda
267
56
 Khoiniki Буда Буда
Čamkou
138
29
 Khoiniki Чамкоў Чемков
Dzernaviči
1,016
308
 Narowlya Дзёрнавічы Дёрновичи
Haroškau
191
154
 Khoiniki Гарошкаў Горошков
Kaliban
977
270
 Brahin Калыбань Колыбань
Kaporanka
317
70
 Brahin Капоранка Капоренка
Kazhuški
869
214
 Khoiniki Кажушкі Кожушки
Lomači
177
38
 Khoiniki Ломачы Ломачи
Novakukhnauščina
135
13
 Khoiniki Новакухнаўшчына Новокухновщина
Novi Pakrousk
176
29
 Khoiniki Новы Пакроўск Новый Покровск
Pasudava
642
73
 Brahin Пасудава Посудово
Pirki
552
476
 Brahin Піркі Пирки
Rudija
245
40
 Khoiniki Рудыя Рудые

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Los v rezervatu

Rezervat gosti številne redke in ogrožene vrste, ki tam uspevajo zaradi praktične odsotnosti človeka. Med njimi so zober, konj Przewalski, los, rjavi medved, planinski orel in orel belorepec. Je dom največje populacije želv močvirska sklednica na svetu. Po podatkih uprave PSRER obstaja 7 vrst plazilcev, 11 dvoživk, 46 vrst sesalcev, 213 vrst ptic in 25 vrst rib. Od tega jih je 70 uvrščenih v Mednarodno rdečo knjigo in Rdečo knjigo Republike Belorusije. Rastlinstvo obsega 1251 registriranih rastlin, kar je več kot dve tretjini rastlin države, 18 rastlinskih vrst pa je uvrščenih v Rdečo knjigo.[3] Ugotovljeno je bilo, da imajo voluharji večjo stopnjo sive mrene, koristne populacije bakterij na krilih ptic v coni so nižje, delni albinizem je pogost pri domačih lastovkah, kukavice so postale manj pogoste. Resne živalske mutacije pa so se zgodile šele takoj po nesreči.[4]

Aktivnosti[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil rezervat ustanovljen z namenom radiobioloških in okoljskih raziskav, je zanimiv tudi za druge biologe. Zaradi minimalne prisotnosti ljudi je mogoče opazovati naravni razvoj divjih živali v razmerah Belorusije. »V povezavi z odpravo antropogene obremenitve in bogastva flore so tukaj ustvarjeni idealni pogoji za obnovo živalskega sveta«, navaja poročilo Odbora za zdravstvene posledice černobilske katastrofe pri Svetu ministrov Belorusija. Na ozemlje rezervata je bilo vnesenih nekaj novih vrst, med njimi zober.

Glavne dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Uprava PSRER je v mestu Khoiniki. Letni proračun PSRER je 4 milijone USD. Glavne dejavnosti vključujejo:[5]

  • Ukrepi za preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi izven meja rezervata
  • Preprečevanje požarov v naravi
  • Nadzor sevanja
  • Raziskave jedrske dekontaminacije tal
  • Preprečevanje vstopa nepooblaščenim osebam v rezervat
  • Sajenje dreves za preprečevanje zračne in vodne erozije, ki bi lahko širila onesnažen material

Izvenproračunske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Uprava uporablja zemljišča v rezervatu za ustvarjanje prihodkov poleg svojega proračuna. Namen je povečati samozadostnost rezerve, prihraniti denar, povečati plače zaposlenih in pozitivno prispevati k BDP Belorusije. Dejavnosti vključujejo:

  • Gozdarstvo in lesarstvo, vključno s prodajo lesa, drv za kurjavo in individualna naročila mizarskih del
  • Gojenje poljščin kot krma za živali ali za prehrano ljudi
  • Vzreja čistokrvnih konj z uporabo krmnih virov v rezervatu
  • Prašičereja, govedoreja, mlekarstvo
  • Čebelarstvo, pridelava medu
  • Proizvodnja sadik sadnega drevja

Zagotavljanje storitev državljanom in organizacijam (transport, sanitarije, dekontaminacija ljudi, raziskave koncentracije radionuklidov).

Od leta 2004 je čreda konj rezervata štela 230 konj. Govedo vzrejajo, da prenese pogoje radioaktivne kontaminacije, mlade osebke pa prodajo za nadaljnjo vzrejo.

Med vsemi aktivnostmi se spremljajo koncentracije radionuklidov, da ne presežejo določenih meja.[6]

Sosednji naravni rezervati[uredi | uredi kodo]

  • Regionalni krajinski park Mizhrichynskyi
  • Nacionalni park Pripyatsky
  • Nacionalni naravni park Zalissia

Predlagano za naravne rezervate[uredi | uredi kodo]

  • Državno gozdarstvo Dneper-Teterivske

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Polesie State Radioecological Reserve: about«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2014. Pridobljeno 27. junija 2014.
  2. ↑ 253459229, Polesie State Radioecological Reserve
  3. ↑ »Общество | Гомельская область | Гомель«. www.gomel-region.by (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2007. Pridobljeno 31. marca 2018.
  4. ↑ »Animals Rule Chernobyl Three Decades After Nuclear Disaster«. National Geographic News. 18. april 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2016. Pridobljeno 13. maja 2019.
  5. ↑ »About (zapovednik.by)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2014. Pridobljeno 27. junija 2014.
  6. ↑ »Внебюджетная деятельность«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 30. decembra 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Državni radioekološki rezervat Polesje.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Državni_radioekološki_rezervat_Polesje&oldid=6194606«