Dolnja Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dolnja Bistrica
Hisa-FerdoGodina1.JPG
Dolnja Bistrica is located in Slovenija
Dolnja Bistrica
Dolnja Bistrica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′14.57″N 16°17′34.82″E / 46.5373806°N 16.2930056°E / 46.5373806; 16.2930056Koordinati: 46°32′14.57″N 16°17′34.82″E / 46.5373806°N 16.2930056°E / 46.5373806; 16.2930056
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Črenšovci
Površina
 • Skupno 6,89 km2
Nadmorska višina 169,7 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 527
 • Gostota 76 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9232 Črenšovci
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dolnja Bistrica (madžarsko Alsóbeszterce, prekmursko Dolenja Bistrica) je naselje v Občini Črenšovci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1232 je bila Dolnja Bistrica prvič omenjena kot Nova vas v starih listinah, ki se hranijo v Budimpešti. Leta 1322 pa je bila že omenjena kot Spodnja Bistrica, kasneje Dolnja Bistrica.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Je večinoma strnjeno naselje panonskega tipa. Nekoč so bile hiše cimprane-lesene ali pa blatnjače-iz blata, ki so bile večinoma pokrite s slamo. V obdobju do II. svetovne vojne so bila posamezna območja Dolnje Bistrice redno poplavljena, kasneje pa se je izvršila regulacija reke Mure z nasipi in poplavljenih območij je danes znatno manj. Pogovorni jezik je prekmurščina, ki je še vedno živ jezik, res pa je, da današnja mladina ne uporablja več tiste prekmurščine, ki so jo nekoč govorile starejše generacije, kar je posledica vpliva knjižnega jezika in sredstev javnega obveščanja.

Pomembne osebe[uredi | uredi kodo]

Umrl je 14.7.1994 v Ljubljani, pokopan je v družinskem grobu na ljubljanskih Žalah (v bližini lipe sprave).

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Slabo stanje prekmurskega gospodarstva je tudi tu vidno. Večjega kmeta skoraj ni, pa tudi živine ni več toliko. Ljudje odhajajo na delo v Mursko Soboto in Lendavo. Tudi obrtnikov je bolj malo. Nekoč se je skoraj vsaka hiša ukvarjala s poljedelstvom.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turizem postaja ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Zaradi naravne lepote, reke Mure, najenih mrtvic, in kmečkega življenja, turisti radi zahajajo v te kraje. Privabijo jih štorklje, planinska in kolesarska pot ob Muri, številne prireditve in ogled pravega kmečkega življenja.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Ljudje so še danes ponosni na Kolišče Bobri. Objekt postavljen na vodo je nekoč privabljal številne goste iz Slovenije in tujine. Tam so se ljudje družili in veselili. Objekt je propadel, ammpak še ljudje vračajo na Bobre in obujajo spomine.

Dober kilometer od kolišča Bobri je nekoč levi in desni breg Mure povezoval brod, zato sta bili vasici Dolnja Bistrica in Gibina tesneje povezani. Z izgradnjo mostu čez Muro pri Srednji Bistrici,pa se je ta vez pretrgala.

  • Zgodovinske stavbe
  • Osnovna šola na Dolnji Bistrici je bila ustanovljena l.1902. Stavba stoji ob pokopališču, vendar ne služi več svojemu namenu.
  • Kapela je zgrajena leta 1891 in je posvečena sv. Miklavžu.
  • Leta 2010 je bil s pomočjo krajanov Dolnje Bistrice in občine Črenšovci zgrajen nov Vaško - gasilski dom.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Bela štorklja je ptica selivka, ki vsako leto v mesecu aprilu prileti v naše kraje in ostane do meseca septembra. Hrani se predvsem z žabami, plazilci ter mehkužci. Gnezdi na drevju, drogovih ali na zgradbah blizu naselja. Prezimi pa v Afriki.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]