Džuba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Džuba
mesto
Garangov mavzolej v središču Džube, kjer je bila leta 2011 razglašena neodvisnost Južnega Sudana
Džuba is located in Južni Sudan
Džuba
Džuba
Lega mesta na zemljevidu Južnega Sudana
Koordinati: 4°51′N 31°36′E / 4.850°N 31.600°E / 4.850; 31.600Koordinati: 4°51′N 31°36′E / 4.850°N 31.600°E / 4.850; 31.600
Država Zastava {{{alias2}}} Južni Sudan
Zvezna država Srednja Ekvatorija
Okrožje Džuba
Ustanovljeno 1922
Upravljanje
 • Vrsta župan in mestni svet
 • Župan Mohammed El Hadž Babala
Nadmorska višina 550 m
Prebivalstvo (ocena 2011)
 • Skupno 372.410
Časovni pas EAT (UTC+3)

Džuba (arabsko جوبا‎) je glavno mesto Južnega Sudana in največje mesto v tej vzhodnoafriški državi od njene osamosvojitve leta 2011. Šteje približno 1,2 milijona prebivalcev, vendar je število težko oceniti, saj je skupaj s preostankom države po desetletjih medetničnega nasilja mesto povsem razdejano.[1] Še v začetku 2000. let je večina ljudi živela v begunskih taboriščih, odvisna od humanitarne pomoči Združenih narodov.[2][3] Od konca državljanske vojne leta 2005 se stanje postopoma normalizira na račun prihodkov od izvoza nafte, ki predstavlja temelj južnosudanskega gospodarstva, predvsem pa prebivalstvo eksplozivno raste zaradi vračanja beguncev in priseljevanja s podeželja ter sosednjih držav; Džuba je s prirastom 12,5 % na leto najhitreje rastoče mesto v vsej Afriki in postaja talilni lonec najrazličnejših afriških kultur. To ob skoraj neobstoječi infrastrukturi prinaša klasične težave s higieno, prometom in kriminalom. Večino javnega prevoza opravljajo motocikli, ki jim domačini pravijo »bodaboda« in slovijo po nevarni vožnji.[1]

Džuba stoji na bregu Belega Nila na jugu države.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

To območje je bilo naseljeno že v času Starega Egipta pred pet tisoč leti, samo mesto pa so leta 1922 ustanovili grški trgovci, ki so zalagali britanske vojaške postojanke v okolici. Do 1940. let so imeli ključno vlogo v mestnem gospodarstvu.[4] Leta 1930 so Britanci v Jubo preselili sedež kolonialne administracije, vse od takrat je center južnosudanske politike. Po združitvi in osamosvojitvi Sudana leta 1955 je izbruhnila državljanska vojna med arabskim severom in afriškimi ljudstvi na jugu; Džuba je bila kot baza vladnih sil prizorišče številnih bojev. Po podpisu premirja leta 1972 je postala administrativno središče vse regije, takrat so se priselili številni vrnjeni begunci. Kot politično in gospodarsko središče se je mesto hitro razvijalo; med drugim je bila leta 1977 ustanovljena lokalna univerza. Po vnovičnem izbruhu medetničnega nasilja leta 1982, ki je trajalo vse do podpisa premirja leta 2005, je bilo mesto razdejano in bolj ali manj spremenjeno v vojaško oporišče ter prizorišče pogostih bojev med vladnimi silami in uporniškimi skupinami z juga.[2] Te so Jubo razglasile za glavno mesto Avtonomne vlade Južnega Sudana.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Nduru, Moyiga (januar 2014). "From zero to one hundred" 2014 (1): 38. 
  2. ^ 2,0 2,1 Idris, Amir H. (2002). "Juba, Sudan". V Eyoh, Dickson; Tiyambe Zeleza, Paul. Encyclopedia of Twentieth-Century African History. Routledge. str. 813–815. ISBN 0203986571. 
  3. ^ Fisher, Jonah (20.4.2005). "Southern Sudan's frontline town". BBC News. Pridobljeno dne 22.2.2015. 
  4. ^ 4,0 4,1 Braimah, Ayodale. "Juba, South Sudan (1922- )". BlackPast.org. Pridobljeno dne 22.2.2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Juba v Wikimedijini zbirki
  • Juba - popotniški vodič v Wikipotovanju