Kosec
| Kosec | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Crex crex Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
 Območje razširjenosti
rumena=gnezdišča modra=prezimovališča |
Kosec (znanstveno ime Crex crex) je ptica selivka iz družine tukalice (Rallidae). Čeprav je velik kot grlica ga težko opazimo, ker je skrit med travo in grmičevjem. Svoje ime je dobil po svojem oglašanju »krek-krek«, ki je se sliši podobno klepanju kose. Prezimuje v tropski Afriki. Velikost populacije v svetu je ocenjena na 1,7 - 3 milijone primerkov.
Življenjski prostor[uredi | uredi kodo]
Kosec je pretežno travniška vrsta ptice, ki se od drugih evropskih vrst tukalic najbolj očitno razlikuje po svojem bivališču, saj edini ne naseljuje vodnih oziroma močvirskih habitatov. Njegov življenjski prostor so travniki - negnojeni, pozno košeni, suhi ali močvirni. Razširjen je v Evropi in Sibiriji. V Sloveniji ga najdemo v Jovsih, poplavni ravnici na vzhodu Slovenije. Prezimuje v centralni in južni Afriki. Iz prezimovališč se vračajo konec aprila ali v začetku maja.
Morfološki opis[uredi | uredi kodo]
Kosec je velik od 27 do 30 cm, razpon peruti pa meri 42 – 53 cm. Hodi, vzleta in pristaja na tleh. Ima kostanjevo rjave peruti. Hrbtna peresa so na sredini črna, obrobljena svetlo rjavo. Poleti ima samec svetleje siv obraz in zgornji del prsi, pozimi pa je manj siv. Rep je kratek in koničast, drap in črne barve. Spodaj je drap, kostanjevo rjavo progast, vključno s podrepnimi krovci[2].
Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]
Kosci so vsejedi, ki pobirajo hrano s tal ali travniške vegetacije. Prehranjuje se s polži, deževniki, žuželkami, semeni trav in šašev.
Gnezdenje[uredi | uredi kodo]
Gnezdo je na tleh v plitvi kotanji. Jajc je od 8 do 12, ki so zelenkaste ali rjavo umazane barve. Samica vali 15-18 dni. Mladiči so puhasti in poletijo v 5 tednih.
Ogroženost[uredi | uredi kodo]
Kosec je bil nekoč široko razširjen, sedaj pa opazno redek. Število koscev je v upadanju, saj njegova gnezda ogrožajo zgodnja košnja, uporaba težke kmetijske mehanizacije, opuščanje košnje in zaraščanje.
Mladiči kosca se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in kritja nikoli ne zapustijo. Že pokošenega travnika nikoli ne prečkajo. Kosci, ki beže pred kosilnico, do konca vztrajajo v zavetju visoke trave in se zato na koncu znajdejo v pasti - v zadnji še nepokošeni zaplati rastja sredi pokošenega travnika[3].
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ BirdLife International (2006), Crex crex: 2007 IUCN Red List of Threatened Species, pridobljeno 17. junija 2008
- ↑ Gooders J. (1998). Ptiči Slovenije in Evrope. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 73867776. ISBN 86-11-15017-1.
- ↑ Zloženka Vodnik po koščevi učni poti, naravni rezervat Iški morost. 2007. DOPPS. Projekt LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji«
Viri[uredi | uredi kodo]
- Natura 2000, Triglavski narodni park v okviru projekta PALPIS, 2007
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- LIFE kosec (Crex crex) DOPPS
- Kosec (Crex crex) DOPPS
- Corn Crake videos on the Internet Bird Collection
- ARKive Arhivirano 2008-09-10 na Wayback Machine. still images. Videos.
- Flicker Field Guide Birds of the World Photographs
