Chinon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Chinon
Chateau de Chinon SE 01.jpg
Lega
Chinon se nahaja v Francije
Chinon
Chinon se nahaja v Center-Val de Loire
Chinon
47°10′1″N 0°14′34″E / 47.16694°N 0.24278°E / 47.16694; 0.24278Koordinati: 47°10′1″N 0°14′34″E / 47.16694°N 0.24278°E / 47.16694; 0.24278
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaIndre-et-Loire
OkrožjeChinon
KantonChinon
InterkomunalitetaSkupnost občin
Rivière-Chinon-Saint-Benoît-la-Forêt
Upravljanje
 • Župan (12. maj 2006-2014) Jean-Pierre Duvergne
Površina
1
39,02 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
8.242
 • Gostota210 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
37072 /37500
Nadmorska višina27–112 m
(povp. 37 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Chinon je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre-et-Loire. Leta 2009 je naselje imelo 7.986 prebivalcev. Chinon je v zadnjem času poznan po pridelavi vina na osnovi Cabernet franca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v francoski pokrajini Touraine v dolini reke Vienne, na njenih bregovih, 47 km jugozahodno od Toursa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Chinon je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Avoine, Beaumont-en-Véron, Candes-Saint-Martin, Cinais, Couziers, Huismes, Lerné, Marçay, Rivière, La Roche-Clermault, Saint-Germain-sur-Vienne, Savigny-en-Véron, Seuilly in Thizay z 19.558 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Azay-le-Rideau, Bourgueil, Chinon, L'Île-Bouchard, Langeais, Richelieu in Sainte-Maure-de-Touraine s 84.022 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pomembnost Chinona izhaja iz njegove lege na bregovih reke Vienne tik preden se le-ta izliva v reko Loaro.

Ozemlje je bilo uporabljeno že v rimskem obdobju za galo-rimski castrum, ki je dominiral nad krajem. Proti koncu 4. stoletja je bil na vzhodnem pobočju kraja zgrajen puščavnikov dom, kasneje pa še samostan z veliko in zelo okrašeno cerkvijo. Vse to je bilo močno poškodovano med verskimi vojnami v 16. stoletju, posledično zaprt in delno uničen med francosko revolucijo.

Vrh kraja je bil utrjen kot oporišče bloiškega grofa Teobalda I. v letu 954. V 12. stoletju je bil Chinon, takrat v anžujskemu kraljestvu, prva rezidenca angleškega kralja anžuvinca Henrika II. in skupaj s Poitiersom ter Bordeauxom služil kot eno ključnih južnih prestolnic obsežnih anžuvinskih posesti. Henrik je bil odgovoren za izgradnjo skoraj celotnega masivnega gradu, v katerem je tudi umrl po porazu proti njegovima sinovoma in francoskemu kralju Filipu Avgustu. Henrik, njegova žena Eleonora Akvitanska in sin Rihard Levjesrčni so pokopani v bližnji opatiji Fontevraud.

V grajskem stolpu so bili v času krvave ukinitve Reda Templarjev (1307) zaprti njihovi vitezi.

V zgodnjem 15. stoletju je bil grad rezidenca francoskega prestolonaslednika Karla VII. 8. marca 1429 je na grad prispela Ivana Orleanska in začela s pohodom za osvoboditev Francije izpod Anglije. Prav tukaj je spretno priznala Karla kot dauphina pred njegovimi dvorjani, s čimer je pripomogla k njegovi razglasitvi za kralja in postavitvi vojske na noge za osvoboditev Francije.

Leta 1562 je grad postal last hugenotov, pod Henrikom IV. pa spremenjen v državno ječo. Kasneje je bil opuščen vse do francoske revolucije, ko so ga leta 1793 začasno zasedli Vendejski uporniki. Kmalu zatem je bil zopet prepuščen propadanju, dokler ga ni francoski cesar Napoleon III. začel prenavljati.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Panorama kraja
Kip Ivane Orleanske

Chinon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • kapela sv. Radegunge, del samostana iz 6. stoletja,
  • grad
    • trdnjava Coudray,
    • stolpi (tour d'Argenton, des Chiens, de l'Echauguette, du Moulin, du Boisy,
    • château du milieu,
  • Muzej Ivane Orleanske,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.