Charlotte Brontë

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Charlotte Brontë
Portret
Rojstvo21. april 1816({{padleft:1816|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…]
Thornton[d][4]
Smrt31. marec 1855({{padleft:1855|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…] (38 let)
Haworth[d]
DržavljanstvoFlag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicpisateljica, pesnica, romanopiska
PodpisCharlotte Bronte Signature.jpg

Charlotte Brontë /ˈʃɑrlət ˈbrɒnti/, pogosto /-t/, angleška romanopiska in pesnica * 21. april 1816, Thornton, grofija Yorkshire, Anglija, † 31. marec 1855, Haworth, Yorkshire, Anglija. Njen najbolj znan roman je Jane Eyre /ɛər/.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Otroštvo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v družini anglikanskega duhovnika. Po preselitivi družine v Haworth so njena mama in najstarejši sestri umrle. Tako je oče moral sam skrbeti za preostale štiri otroke, hčerke Charlotte, Emily in Anne ter sina Branwella. Pri vzgoji mu je pomagala teta, ki se je iz Cornwalla preselila k družini Brontë. Leta 1824 sta Charlotte in Emily obiskovali dekliško šolo v Cowan Bridgeu, kjer sta živeli v pomanjkanju in sta bili deležni fizičnega nasilja. Charlotte šolo opisuje v romanu Jane Eyre pod imenom Lowood Institution. Leta 1825 sta se Charlotte in Emily vrnili domov. Brontëjevi otroci so čas preživljali ob učenju, igranju, pisanju in pripovedovanju romantičnih zgodb. Leta 1831 je Charlotte odšla v šolo v Roe Head, kjer je stkala trdna prijateljstva in do smrti ostala v stikih z Ellen Nussey. Njuna korespondenca je pripomogla k našemu današnjemu poznavanju Charlottinega življenja.

Odrasla leta[uredi | uredi kodo]

Leta 1832 se je vrnila domov, kjer je poučevala svoje sestre, čez tri leta pa se je vrnila v Roe Head kot učiteljica. S tem je želela izboljšati družbeni položaj svoje družine, ki ni imela prav veliko virov prihodka, s to službo pa je podpirala tudi brata, ki je postal umetnik. Vendar pa ji služba učiteljice ni ugajala in zapadla je v melanholijo. Leta 1838 je službo zapustila. Leta 1839 je Charlotte zavrnila snubitev duhovnika Henryja Nusseya, brata njene prijateljice Ellen, čez nekaj mesecev pa jo je poskusil zasnubiti še en mlad duhovnik. V tem letu je Charlotte pri družini White v Rawdonu delala kot guvernanta, da bi odplačala bratove dolgove. Ta je zaradi previsokih upov, ki so bili položeni vanj in njegove talente, postal odvisen od alkohola in opija.

Sestre Brontë so se odločile, da bodo ustanovile svojo lastno šolo, projekt pa jim je pomagala financirati teta. Februarja 1842 sta Charlotte in Emily odpotovali v Bruselj, kjer sta se učili francoskega in nemškega jezika. Njuno nadarjenost je opazil učitelj Constantin Héger. Po kratkem obisku doma zaradi tetine smrti se je Charlotte vrnila v Bruselj kjer je začela poučevati na Hégerjevi šoli. Leto 1843, ki ga je sama preživela v Bruslju, je bilo zanjo osamljeno in pogrešala je svoj dom. Prav tako se je navezala na Hégerja in se soočala z ljubosumjem njegove žene. Nikoli ni bilo znano kakšen odnos sta imela Héger in Charlotte, vendar pa pisma, ki mu jih je pošiljala po odhodu domov namigujejo na to, da je do njega gojila romantična čustva, ki jih je on skušal zatreti. Ko se je Charlotte vrnila v Haworth leta 1844 so sestre končno pričele z odpiranjem internata. Svoje načrte so kmalu opustile, saj niso privabile dovolj bodočih učencev.

Jeseni leta 1845 je Charlotte našla pesmi, ki jih je napisala Emily. To odkritje je vse tri sestre spodbudilo, da so leta 1846 izdale skupno zbirko, imenovano Poems by Currer, Ellis and Acton Bell. Zbirko so izdale pod psevdonimi, saj niso želele, da bi njihov spol vplival na uspeh knjige. Delo so izdale na lastne stroške. Izdaja zbirke ni bila uspešna in prodani sta bili le dve kopiji. Kljub temu so sestre ohranile zanos in poskušale izdati svoja individualna dela. Tako je Charlotte najprej zaman iskala založnika, ki bi izdal njen roman The Professor, bila pa je bolj uspešna z Jane Eyre. Roman Jane Eyre (pojavlja se tudi preveden naslov Sirota iz Lowooda) je bil izdan leta 1847 in je požel takojšen uspeh. Leta 1848 se je Charlotte lotila pisanja novega romana, Shirley. Knjiga je bila le delno napisana, ko se je za družino pričelo tragičnih nekaj mesecev. Septembra 1848 je umrl Charlottin brat Branwell, decembra istega leta je umrla Emily, maja leta 1849 pa je umrla tudi Anne. V teh osmih mesecih Charlotte ni bila sposobna nadaljevati s pisanjem, dela se je ponovno lotila po Annini smrti, da se je lažje soočila z izgubo. Shirley je izdala jeseni 1849. V letih, ki so sledila je Charlotte večkrat odpotovala v London, kjer je spoznala mnogo vplivnih in uspešnih prijateljev kot so William Makepeace Thackeray, George Richmond, Harriet Martineau in Elizabeth Gaskell. Slednja je po Charlottini smrti izdala njeno biografijo. Leta 1851 je Charlotte zavrnila že tretjo snubitev. Tokrat jo je zaprosil James Taylor, ki je bil zaposlen pri založniški hiši, kjer je Charlotte izdajala svoja dela. Leta 1853 je izdala nov roman, Villette.

Charlottin četrti in edini uspešni snubec je bil Arthur Bell Nicholls, Irec, ki je pri njenem očetu delal kot kurat. Zaradi Nichollsovega slabega finančnega stanja je trajalo nekaj mesecev, da je Charlottin oče zvezo začel odobravati. Po njegovem blagoslovu sta se Arthur in Charlotte 29. junija 1854 poročila. Poroka je potekala v Haworthu, mladoporočenca pa sta svoje medene tedne preživela na Irskem. Ko sta se vrnila je Charlotte začela s pisanjem nove knjige Emma. Romana ni mogla dokončati, saj je zaradi komplikacij med nosečnostjo 31. marca 1855 umrla.

Dela[uredi | uredi kodo]

The Professor[uredi | uredi kodo]

Brontëjin prvi roman, ki ga je napisala je leta 1847, vendar je bil izdan šele leta 1857, dve leti po njeni smrti. Zgodba ima prvoosebnega pripovedovalca in je napisana iz perspektive mladega angleškega učitelja Williama Crimswortha, ki v Bruslju poučuje Angleščino. Roman temelji na Charlottinih lastnih izkušnjah iz časa, ki ga je preživela v Belgiji, lik Williama pa je navdihnilo njeno razmerje s Constantinom Hégerjem.

Delo ni prevedeno v Slovenščino.

Jane Eyre ali Sirota iz Lowooda[uredi | uredi kodo]

Roman je bil izdan leta 1847, pri nas pa se pojavlja tako pod naslovom Jane Eyre kot tudi Sirota iz Lowooda. Zgodbo pripoveduje sirota Jane Eyre, ki postane guvernanta in se zaljubi v svojega delodajalca, gospoda Rochestra. Na dan njune poroke Jane izve, da je Rochester že poročen in da ima svojo noro ženo zaprto na podstrešju svoje hiše. Jane ga zato zapusti in se zaposli kot ravnateljica v vaški šoli. Čez nekaj časa izve, da je Rochesterjeva žena umrla v požaru, ki ga je zanetila sama. Rochester jo je poskušal rešiti iz zubljev in tako oslepel. Jane in Rochester se ponovno snideta in se poročita.

Roman vsebuje avtobiografske elemente, saj Janine izkušnje v Lowoodu temeljijo na Brontëjinih izkušnjah v internatu v Cowan Bridgu. Slog pisanja velja za inovativnega, saj ima delo žensko prvoosebno pripovedovalko, knjiga pa združuje značilnosti romantike, naturalizma in gotske melodrame.

Knjigo sta v Slovenščino prva prevedla France Borko in Ivan Dolenc leta 1955 (COBISS). Zatem se je zvrstilo še nekaj prevodov:

  • 1970. Sirota iz Lowooda, prevedla Božena Legiša-Velikonja (COBISS). Prevod je bil ponovno izdan leta 1974 in 1975, v izdaji iz leta 1980 pa se pojavijo še ilustracije Karla Zelenka.
  • 1991. Jane Eyre, prevedla in spremno besedo napisala Božena Legiša-Velikonja (COBISS).
  • 2017. Jane Eyre, prevedla Mojca Mihelič. Kratka proza, prirejeno za šolske otroke. (COBISS)

Shirley[uredi | uredi kodo]

Shirley je družbeni roman, ki opisuje razmere v Yorkshiru v času ekonomske krize med letoma 1811 in 1812. Zgodba je napisana iz perspektive tretjeosebnega pripovedovalca, ki ji bralci niso bili naklonjeni zato knjiga ni dosegla takšnega uspeha kot Jane Eyre. Roman pa je bil vseeno dovolj priljubljen, da je zaradi njega vse več staršev svoje hčerke poimenovalo Shirley – pred izidom knjige je bilo ime Shirley redko in večji meri fantovsko.

Roman je leta 1978 v Slovenščino prevedla Rapa Šuklje, verze je prevedel Marjan Strojan (COBISS).

Villette[uredi | uredi kodo]

Villette je zadnji roman, ki je bil izdan, ko je bila Brontëjeva še živa. Izšel je leta 1853. Tudi ta roman temelji na Charlottinih izkušnjah v Bruslju in je podoben romanu The Professor – Brontëjeva je namreč zgodbo iz svoje neuspešne knjige le preoblikovala. Pri pisanju tega romana se je Brontëjeva vrnila k prvoosebnemu pripovedovalcu, zgodba pa se odvija v Belgiji, v izmišljenem mestecu Villette.

Roman je leta 1965 v Slovenščino prevedla Rapa Šuklje, ilustrirala ga je Nora Lavrin (COBISS). Prevod je bil izdan še dvakrat, in sicer leta 1970 in 1977.

Charlotte Brontë in Slovenci[uredi | uredi kodo]

Na slovenskem je bila Brontëjeva prvič omenjena leta 1877. Takrat se je pojavila dramatska predelava romana Jane Eyre, imenovana Lowoodska sirota. Avtorica drame je bila Charlotte Birch-Pfeiffer. To delo je vplivalo tudi na nadaljnje prevajanje naslova Jane Eyre, pojavljati se je začel naslov Sirota iz Lowooda. V časopisih na slovenskem se je ime Charlotte Brontë prvič pojavilo leta 1893, v nemškem časniku Laibacher Zeitung. V slovenskem časniku pa se je Brontëjeva prvič pojavila leta 1899 in sicer v Slovenki.


Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gabrejna, Ana: Byronski junak v angleški in ruski literaturi : analiza junaka v Junaku našega časa in Jane Eyre: diplomsko delo. 2016. (COBISS)
  • Hofbauer, Natalija: Primerjalna analiza izbranih romanov Charlotte Brontë z vidika avtobiografskih prvin in družbenega položaja ženskega subjekta: diplomsko delo. 2013. (COBISS)
  • Ivančič, Mojca: Sestre Brontë pri Slovencih do leta 1980: diplomsko delo. 1987.(COBISS)
  • Joyce M. S. Tompkins: Charlotte Brontë. Encyclopaedia Britannica.
  • The Professor Encyclopaedia Britannica.
  • Villette Encyclopaedia Britannica.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]