Cerkev Marije Vnebovzete, Lokavec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marije Vnebovzete
Cerkev Marije Vnebovzete se nahaja v Slovenija
Cerkev Marije Vnebovzete
Cerkev Marije Vnebovzete
45°54′6.58″N 13°52′42.67″E / 45.9018278°N 13.8785194°E / 45.9018278; 13.8785194Koordinati: 45°54′6.58″N 13°52′42.67″E / 45.9018278°N 13.8785194°E / 45.9018278; 13.8785194
KrajBrith, Lokavec
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarija Vnebovzeta
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
BlagoslovljenaMetod Pirih, 8. avgust 1987
PosvečenaMetod Pirih, 8. avgust 1987
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Arhitektneznan
Slogbarok
Konec gradnje1750
Lastnosti
Dolžina20,05 m
Širina8,92 m
Širina ladje6,63 m
Višina8,30 m
Višina zvonika27,95 m (brez križa)
Materialikamen
Zvonovi3
Teža zvonov487 kg, 227 kg in 127 kg
Uprava
ŽupnijaLokavec
DekanijaVipavska
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Podružnična cerkev Marijinega Vnebovzetja
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.3828 (opis enote)[1]


Cerkev Marije Vnebovzete (stara cerkev) je podružnična cerkev Župnije Lokavec, ki stoji v zaselku Brith, del vasi Lokavec v Občini Ajdovščina. Nekoč je bila to vikariatna cerkev, posvečena sv. Lovrencu, od leta 1987 pa je posvečena Mariji Vnebovzeti.[2] Je najstarejši kulturni spomenik kraja.

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Že v rimskih časih je verjetno bilo na območju današnje cerkve svetišče ali cerkev skupaj s pokopališčem, saj je bila na tem mestu rimska naselbina. Prvi odkriti dokazi so iz leta 1450–1460 kot kaže gotska freska mladostnega svetnika v rdeči suknji z okrasnim ovratnikom, ki je bila odkrita pri enem izmed ogledov članov spomeniškega varstva okrog leta 1980. Freska je bila sneta leta 1987 in nato restavrirana ter danes stoji v prenovljeni cerkvi.

Gotska cerkev[uredi | uredi kodo]

Cerkvena ladja je bila v gotiki za pol nižja, prezbiterij pa za četrtino nižji. Cerkev je bila znotraj dolga okrog 16 metrov, nad vhodom v cerkev je bila zvončnica z dvema bronastima zvonovoma. Cerkev s pokopališčem vred je bila obdana s kamnitim obzidjem.

Povečava cerkve leta 1636[uredi | uredi kodo]

Leta 1636 je bila cerkev podaljšana za današnjo dolžino zvonika s korom, kakor izpričuje letnica na prekladi vhodnih vrat.

Zvonik, ki je tipičen oglejski, je iz bil dokončan leta 1637, kar nam dokazuje v kamen vklesana letnica na lini v zvoniku.

Barokizacija cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila leta 1750 deležna zadnjih večjih arhitekturnih povečav, kakor je vklesano v predkladi nad vrati v zakristijo.

Glavni oltar[uredi | uredi kodo]

Glavni oltar, ki je sedaj v župnijski cerkvi, je bil za to cerkev narejen leta 1770, slika sv. Lovrenca pa je dve leti kasneje narisal Anton Cebej. Po zadnji obnovi je mesto glavnega oltarja prevzel, nekdaj stranski oltar iz severne oltarne niše. Oltar je iz leta 1699, delo domačina Mihaela Kuše.

Nekdanja poslikava[uredi | uredi kodo]

Leta 1570 je bil prezbiterij poslikan s pasijonskimi prizori.

Na temenu oboka je bila v štukiranem okvirju freska mučeništva sv. Lovrenca in kamenjanja sv. Štefana iz leta 1782.

Orgle[uredi | uredi kodo]

Orgle s 14. (9. pojočimi) registri je cerkev dobila leta 1857. Med drugo svetovno vojno so bile uničene. Sedaj ima cerkev, leta 2017, obnovljene 4-registrske orgle (pozitiv) iz leta 1867 s pozlačenim okrasjem, najverjetneje delo orglarja Petra Rojca.

Dispozicija:

Manual
1. Burdon 8’
2. Principal 4’
3. Lesena flavta 4’
4. Oktava 2’

Usoda cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila opuščena leta 1935, ko je bila blagoslovljena nova cerkev. Strop ladje se je vdrl leta 1963, saj so pred tem streho razkrili domačini. Cerkev je bila temeljito, a zgodovinsko neprimerno obnovljena leta 1987, saj so bili ob tem posegu dodatno uničeni skoraj vsi obstoječi notranji elementi baročne podobe.

Fotografija izpred leta 1935

Grobnica (žirh)[uredi | uredi kodo]

V cerkvi je z betonskim tlakom prekrita in z odpadki zasuta grobnica iz 17. stoletja, v kateri naj bi bilo pokopanih 20 ljudi. Spodobilo bi se, da se v prihodnje grobnico očisti in dostojno uredi.

Zvonovi nekoč[uredi | uredi kodo]

-Leta 1570 sta bila v zvončnici dva bronasta zvonova.

-Leta 1758 je dal kaplan preliti 3 bronaste zvonove.

-Leta 1897 je počil večji zvon, teže 1290 kg, ki ga je dvakrat prelil Samassa, nato pa še Broili. Takrat (leta 1898) so verjetno pri Broiliju naročili tri nove zvonove:

1. je bil iz leta 1898, teže 1290 kg,

2. je bil iz leta 1898, teže 758 kg,

3. je bil iz leta 1898, teže 515 kg.

Vse tri zvonove so odpeljali 11.10.1916.


-Leta 1921 so pri Broiliju naročili tri nove bronaste zvonove:

1. je bil iz leta 1921, teže 1261 kg, (ton D, premer 129 cm)(livarna Broili v Vidmu),

2. je bil iz leta 1921, teže 900 kg, (ton E, premer 113 cm)(livarna Broili v Vidmu),

3. je bil iz leta 1921, teže 625 kg, (ton Fis, premer 103 cm)(livarna Broili v Vimdmu).


Zvonove je 11.7.1922 kolavdiral Ivan Trinko in komisariat v Trevisu. 21.1.1923 jih je posvetil črniški dekan Alojzij Novak. 17.3.1923 so bili obešeni v zvonik v stari cerkvi v Brithu.

V začetku julija 1935 jih je snel Vencelj Lozar in jih prepeljal v novo cerkev.

Zvonovi sedaj[uredi | uredi kodo]

V 28 metrov visokem zvoniku, iz leta 1637, so danes trije bronasti zvonovi:

  1. iz leta 1994, teže 487 kg (ton A)(livarna v Žalcu, op. 1215),
  2. iz leta 1994, teže 227 kg (ton C)(livarna v Žalcu, op. 1216),
  3. iz leta 1994, teže 127 kg (ton Es)(livarna v Žalcu, op. 1217).


27.8.1994 je nove zvonove posvetil koprski škof Metod Pirih.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3828". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. "Pohodna pot po zaselkih Lokavca". Društvo za ohranjanje lokavškega izročila. Pridobljeno dne 18.5.2016.