Cene Logar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cene Logar
Portret
Rojstvo14. julij 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Horjul
Smrt13. januar 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (81 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicfilozof
EraFilozofija 20. stoletja
RegijaSlovenska filozofija
Šola/tradicijapredmetna teorija, fenomenologija, kasneje historični materializem
Glavna zanimanja
filozofska antropologija, epistemologija, filozofija psihologije, politična filozofija, socialna filozofija, sociologija

Cene Logar, slovenski filozof in disident, * 14. julij 1913, Horjul, † 13. januar 1995, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Iz filozofije je doktoriral leta 1937 pri Francetu Vebru. V partizanih je bil načelnik propagandnega oddelka pri Glavnem štabu NOV in POS, urednik Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni je na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nastopil 1947 kot docent in predaval posamezna poglavja iz novoveške filozofije in teme iz spoznavne teorije, dialektičnega in historičnega materializma. Ker se je leta 1948 opredelil za resolucijo Informbiroja in naj bi (mdr. skupaj s svojimi brati) ustanovil ilegalno skupino, je bil v februarju 1949 odstranjen in dvakrat (skupaj za skoraj 8 let) zaprt na Golem otoku oz. Grgurju. Po izpustitvi je dobil delo v Državnem Arhivu Slovenije. Fakulteta mu je priznala naziv redni profesor, predavati pa zaradi bolezni ni začel. Po zaporu se je distanciral od Vebrove predmetne teorije in zagovarjal historično materialistični pristop. V imenu te doktrine je kritično analiziral fenomenologijo E. Husserla, predmetnostno teorijo, fenomenološko metodologijo in filozofijo eksistence. Leta 1995 je v intervjuju v Razgledih[1] kritično ovrednotil svojo življenjsko pot, ki jo je pogojevalo prisilno bivanje na Golem otoku. Imel je partizansko spomenico 1941.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]