Pojdi na vsebino

Brionska deklaracija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Brionski moratorij)
Brionska deklaracija
Ozemlje Slovenije (zeleno), Hrvaške (rožnato) in Jugoslavije (bledo rumeno) ob podpisu.
Začetek pogajanj5. julij 1991
Datum podpisa7. julij 1991
LokacijaBrioni, Hrvaška
MediatorjiHans van den Broek, João de Deus Pinheiro, Jacques Poos
PodpisnikiMilan Kučan, Franjo Tuđman, Ante Marković, Budimir Lončar, Petar Gračanin, Stane Brovet, Bogić Bogićević, Janez Drnovšek, Branko Kostić, Stjepan Mesić in Vasil Tupurkovski
Stranke Hrvaška
 Slovenija
 Jugoslavija
sl:Brionska deklaracija v Wikiviru

Brionska deklaracija je dokument, podpisan 7. julija 1991 med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti.

Okoliščine

[uredi | uredi kodo]

Delegacija Evropske unije, ki so jo sestavljali zunanji ministri Nizozemske Hans van den Broek, Luksemburga Jacques Poos in Portugalske João de Deus Pinheiro, se je na Brionih sestala s slovensko, hrvaško in jugoslovansko zvezno delegacijo.

V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Ante Marković, notranji minister Petar Gračanin, zunanji minister Budimir Lončar in pomočnik obrambnega ministra Stane Brovet ter člani predsedstva SFRJ (brez predstavnikov srbskih pokrajin), med njimi tudi dr. Borisav Jović. Hrvaško je zastopal dr. Franjo Tuđman, iz Slovenije pa so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu dr. Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar.

Po pogajanjih, ki so trajala celih petnajst ur, so sprejeli skupno deklaracijo:

Brionska deklaracija

[uredi | uredi kodo]

7. julija 1991

Na povabilo jugoslovanske vlade se je dne 7.7.1991 ministrska trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala s predstavniki vseh strani, ki so neposredno vpletene v jugoslovansko krizo.

Cilj misije treh ministrov je bil, da bi ustvarili ustrezne možnosti za mirna pogajanja med vsemi stranmi. Vse vpletene strani so vzele na znanje deklaracijo Evropske skupnosti in njenih držav članic, sprejeto 5.7.1991, in ponovno potrdile svojo polno zavzetost za uresničevanje predlogov Evropske skupnosti z dne 30.6.1991 z namenom zagotoviti prekinitev ognja in omogočiti pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. V zvezi s temi predlogi so nadaljnje modalitete dogovorjene v aneksu I.

Vse strani so se sporazumele, da morajo dosledno spoštovati naslednja načela, da bi zagotovile mirno rešitev:

  • le narodi Jugoslavije sami lahko odločajo o svoji prihodnosti
  • v Jugoslaviji je nastal nov položaj, ki zahteva skrbno nadzorovanje in pogajanja med različnimi stranmi,
  • s pogajanji je treba začeti takoj, najpozneje pa 1. avgusta 1991, in to o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez kakršnihkoli pogojev in na podlagi načel iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov in pariške listine o novi Evropi (to se nanaša predvsem na človekove pravice, vključno s pravico naroda do samoodločbe v skladu z listino ZN in ustreznimi normami mednarodnega prava, torej tudi tistimi, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost države),
  • kolektivno predsedstvo mora imeti popolna pooblastila in mora igrati svojo politično in ustavno vlogo kar zadeva zvezne oborožene sile - vse strani se bodo vzdržale kakršnihkoli enostranskih korakov in predvsem vseh nasilnih dejanj.

Kar zadeva Evropsko skupnost in njene države članice, bodo ponudile pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev za sedanjo krizo pod pogojem, da bodo strogo upoštevane vse navedene obveznosti. V tem kontekstu ES in njene države članice sprejemajo zahteve drugih strani po ponujeni pomoči za lažji potek pogajanj.

Pomagale bodo z nadzorovanjem napredka pogajanj, z ekspertizami za delovne skupine, ki jih bodo ustanovile zainteresirane strani, to pa vključuje med drugim pravna vprašanja, vprašanja, ki se nanašajo na človekov e pravice, vključno s pravicami narodnostnih manjšin, gospodarska in trgovinska vprašanja in vprašanja o varnosti. Glede na odločitve, ki so bile sprejete v Pragi v okviru KEVS, so se članice dogovorile, da bodo čim prej poslale komisijo za nadzor, ki naj bi pomagala pri prekinitvi ognja in nadzorovala izvajanje drugih elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani ob pomoči ES. Smernice za to pripravljalno misijo so navedene v aneksu II.

Vse strani pozdravljajo pričakovani prihod pripravljalne misije visokih funkcionarjev 9.julija 1991

Vse jugoslovanske strani se zavezujejo, da bodo podprle misijo za nadzor, kar ji bo med drugim zagotovilo tudi popolno zaščito in svobodo gibanja.

Vse strani so se sporazumele, da je zaščita manjšinskega prebivalstva vitalnega pomena za uspešen izid pogajanj. Prav tako so potrdile, da bodo v tem pogledu popolnoma spoštovale svoje obveznosti, predpisane z mednarodnim pravom.

Evropska trojka je pripravljena, da bo o razvoju položaja v zvezi s procesom pogajanj obvestila vse države članice KEVS.

ANEKS I

[uredi | uredi kodo]

Drugi načini pri pripravi pogajanj:

[uredi | uredi kodo]

1. Režim na meji

[uredi | uredi kodo]

Nadzor nad mejnimi prehodi bo prevzela policija Slovenije. Delovala bo v skladu z zveznimi predpisi.

2. Carine

[uredi | uredi kodo]

Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki zvezne vlade in vlade Republike Slovenije 20. junija 1991, je potrjen in bo uresničen. Carine bodo ostale zvezni dohodek in pobirali jih bodo slovenski cariniki. Vplačevali jih bodo na skupen račun, ki ga bodo nadzorovali zvezni in republiški finančni ministri skupaj z enim ali dvema zunanjima kontrolorjema.

3. Nadzor zračnega prometa

[uredi | uredi kodo]

Obstaja enoten nadzor zračnega prometa za vso Jugoslavijo. Ves domači in mednarodni zračni promet čez Jugoslavijo bo nadzoroval in zagotavljal pristojni zvezni organ.

4. Varnost na mejah

[uredi | uredi kodo]

Vzpostaviti je treba stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. V času suspenza (tri mesece) opraviti pogajanja, da bi omogočili regularen prenos vseh pristojnosti JLA na tem področju. Na mejah bo ostal režim, ki je utemeljen na evropskih merilih.

5. Drugi načini za prekinitev ognja:

[uredi | uredi kodo]
  • deblokada vseh enot in objektov JLA
  • brezpogojen umik enot JLA v vojašnice,
  • odstranitev vseh barikad na cestah,
  • vrnitev vseh sredstev in opreme JLA
  • deaktiviranje enot TO in njihova vrnitev na izhodiščne točke.

Vsi ti ukrepi bodo začeli veljati takoj, ko bo mogoče, najkasneje do 8. julija do 24. ure.

6. Ujetniki

[uredi | uredi kodo]

Vse osebe, ki so zaprte zaradi sovražnosti od 25. junija 1991, je treba čim prej osvoboditi, najkasneje do 8. julija do 24.ure. V zvezi z izvajanjem te odločitve bo potekalo sodelovanje z mednarodnim Rdečim križem.

ANEKS II

[uredi | uredi kodo]

Položaj v Jugoslaviji zadeva vse članice DEVS. Komite visokih funkcionarjev je na svoji seji v Pragi preučil možnost, da bo v Jugoslavijo poslal večnacionalno opazovalno misijo. Očitno je, da takšna misija lahko dela le ob popolnem soglasju vseh zainteresiranih strani. Da bi misiji omogočili izvrševanje nalog je nujno določiti njen mandat in njene pravice ter dolžnosti. Financiranje te operacije in vrsto praktičnih vprašanj je treba prav tako določiti. V ta namen predlagamo:

Mandat

[uredi | uredi kodo]

Ustanavlja se opazovalna misija z nalogo nadzorovanja položaja v Jugoslaviji, predvsem aktivnosti v Sloveniji in morda tudi na Hrvaškem. Cilj misije je, da nadzoruje izvajanje drugih elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani s pomočjo Evropske skupnosti.

Trajanje mandata

[uredi | uredi kodo]

Opazovalni misiji je treba omogočiti čimprejšnji začetek dela. Misija bo delovala vse dotlej, dokler bodo zainteresirane strani menile, da je to potrebno.

Določanje obsega aktivnosti

[uredi | uredi kodo]

Pod sedanjimi pogoji bo misija svojo dejavnost omejila na Slovenijo in morda na Hrvaško. Če bo potrebno, bodo obseg njenega delovanja ponovno preučili ob soglasju vseh zainteresiranih strani.

Sestava in način delovanja

[uredi | uredi kodo]

Opazovalna misija je lahko mešana, to pomeni, da so njeni člani lahko vojaške osebe in civilisti.

Misija lahko šteje od 30 do 50 članov. Ker je pomembno, da deluje čim bolj učinkovito, izbor članov misije ne bi smel upočasniti začetka njenega delovanja. Praktična rešitev bi lahko bila, da bi angažirali opazovalce med civilnimi in vojaškimi člani delegacije CSBM na Dunaju, kjer že obstaja ekspertiza glede procesa KEVS. Njim se lahko pridružijo druge civilne ali vojaške osebe. Misija bo ustanovila center za koordinacijo v Jugoslaviji. Iz tega centra bodo pošiljali manjše skupine - na primer po dva člana - na različna območja. Po en oficir za zvezo, pripadnik vsake nasprotne strani, bo imenovan za spremstvo takšnim opazovalnim enotam ob vsakem času.

Struktura poveljevanja in supervizija

[uredi | uredi kodo]

Opazovalne enote bodo delovale pod nadzorom šefa opazovalne misije. Šef opazovalne misije bo pošiljal vsakodnevna sporočila prek sekretariata KEVS v Pragi komiteju visokih funkcionarjev. Komite mora biti ustrezno telo, v katerem bodo skrbeli za vse dejavnosti opazovalne misije in odločali, ali bodo mandat misije podaljšali, če bo to potrebno.

Pravna vprašanja

[uredi | uredi kodo]

Treba je zagotoviti pravne pogoje, tako da bi misija lahko opravljala svoje naloge. To vključuje zagotovitev diplomatske imunitete kot tudi svobodo gibanja in komuniciranja v Jugoslaviji, to pa pomeni tudi komunikacijo s centrom za koordinacijo in veleposlaništvi.

Praktična vprašanja

[uredi | uredi kodo]

Med številnimi praktičnimi vprašanji je treba rešiti tudi vprašanja, ki zadevajo prevozna sredstva, in zagotoviti prevajalske storitve, ki morajo biti na voljo opazovalnim enotam, kot tudi način, kako se bodo opazovalci identificirali kot člani opazovalne misije KEVS.

Ker opazovalna misija ni mirovna sila, njeni člani ne bodo oboroženi.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Brionska deklaracija - Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje, posnetek z dne 14. septembra 2005