Pojdi na vsebino

Brezboštvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Članki na temo
Ateizem
α-: a- - ne + θεος: teos - bog,
Sveto pismo, Pismo Efežanom (2:12),
Simbol Mednarodne zveze ateistov (AAI)
Portal | Kategorija
Osnovni članki

Agnosticizem · Anti-klerikalizem
Apateizem · Ateizem
Brezboštvo · Brezverstvo
Ignosticizem · Posvetni humanizem
Svobodomiselnost · Skepticizem
Šaljivo verstvo

Številčnost

Brezboštvo po državah sveta
Religije in ateizem v Sloveniji

Ateistični svetovni nazori
in verstva

Budizem · Džainizem
Hinduizem · Konfucianstvo
Marksizem · Raelijanstvo

Osebe

Sokrat · David Hume
Richard Dawkins · Michael Shermer ·

Organizacije

Mednarodna zveza ateistov
Združenje ateistov Slovenije (ZAS)

Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov. Brezboštvo lahko enačimo z ateizmom, večinoma pa ima širši doseg. Nekatere religije ne temeljijo na pojmovanju boga, bodisi kot boga stvarnika, ali zanikajo njegov vpliv na bivanje ali v kakem drugem smislu. Brezbožne religijske tradicije zasledimo v: budizmu, hinduizmu, džainizmu in raelijanstvu. Brezbožno izhodišče najdemo tudi v nekaterih krščanskih teologijah (sekularna teologija, krščanski ateizem).

V pojem brezboštvo lahko vključimo tudi agnosticizem; stališče, da se o obstoju enega ali več bogov ne moremo opredeliti.

Pojem v obliki (angl.) non-theism oziroma nontheism, ki ji ustrezajo na primer (rus нетеизм ali srb. nonteizam), je poleg starodavnega ateizem uvedel George Holyoake leta 1852 z obrazložitvijo:

»... Ateist je izrabljena beseda. V starih kot tudi v modernih časih so jo uporabljali za osebe brez Boga in tudi brez morale. ... Non-theism je pojem, manj podvržen takemu nerazumevanju, saj predpostavlja le ne-sprejemanje teistove razlage nastanka in upravljana sveta.«[1]

Vera brez boga

[uredi | uredi kodo]

Ray Billington, nekdanji metodistični duhovnik,[2] trdi v svoji knjigi »Vera brez Boga«[3], da brezboštvo in verovanje nista v nasprotju. Za cilj si postavlja »odrešitev vere od Boga«. Nasprotuje mnenju, da je možno o morali, človeškem bistvu, usodi in celo mističnih izkušnjah razmišljati le v kontekstu vere v božanstva. S tem se je uvrstil v dolgo zaporedje avtorjev, ki so skušali ugotoviti, ali je vera v boga nujna sestavina človeške biti.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Odstavek citiran v James Buchanan: Modern Atheism under its forms of Pantheism, Materialism, Secularism, Development, and Natural Laws, 1857, dosegljivo na Google books
  2. V televizijskem intervjuju za BBC (oktober 2010) je opisal svoj verski preobrat:
    »Med pripravo nedeljske pridige … sem bral Huxlejeve Eseje humanista. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.«
  3. Ray Billington: »Religion Without God«, Routledge, 2002 ISBN 0415217865