Ignosticizem

Ignosticizem ali igteizem je, po mnenju Sherwina Wine-a, rabina in začetnika humanističnega judaizma, ki je leta 1960 prvi uporabil pojem ignosticizem, oziroma, po mnenju sekularnega humanista Paula Kurtza, ki je leta 1992 prvi uporabil pojem igteizem, pogled po katerem ostali pogledi na obstoj boga ne upoštevajo dovolj, da je potrebna smiselna definicija preden lahko smiselno razpravljamo o obstoju ali neobstoju nečesa.

Nekateri filozofi vidijo ignosticizem kot eno izmed oblik ateizma ali agnosticizma, medtem, ko drugi menijo, da gre za ločen pogled, saj ignostiki trdijo, da je nemogoče imenovati se za teista, ateista ali agnostika, ker ni izpolnjen prvi pogoj za razpravo, smiselna definicija samega pojma bog.

Za razliko od apateizma, za katerega vprašanje o obstoju boga nima (praktičnega) pomena, pa za ignosticizem ni izpolnjen pogoj za smiselno razpravo o tem.

Viri

• Armstrong, Karen (1993). A History of God. New York: Alfred A. Knopf. ISBN 0-679-42600-0.
• Ayer, A. J. (1952) [1936]. "Critique of Ethics and Theology". Language, Truth and Logic. New York: Dover Publications. ISBN 0486200108.
• Conifer, Steven J. (junij 2002), "Theological Noncognitivism Examined", The Interlocutor, 4, pridobljeno dne 24.5.2007
• Cousens, Myrna Bonnie, ed., "God" Arhivirano 2008-12-07 na Wayback Machine., Guide to Humanistic Judaism, Society for Humanistic Judaism
• Drange, Theodore (1998). "Atheism, Agnosticism, Noncognitivism". Internet Infidels. Pridobljeno dne 26.3.2007.
• Hanisch, Helmut (21.10.2002). "Children's and Young People's Drawings of God". Pridobljeno dne 26.4.2007.
• Kurtz, Paul (1992). The New Skepticism: Inquiry and Reliable Knowledge. Buffalo, New York: Prometheus Books. ISBN 0-87975-766-3.
• Rauch, Jonathan (2003), "Let It Be", The Atlantic, vol. 291 no. 4, pridobljeno dne 24.5.2007
• Spiegel, Irving (20.6.1965). "Jewish 'Ignostic' Stirs Convention; Dropping of 'God' in Service Deplored and Condoned". New York Times. str. 62.