Brela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Brela
Brela
Brela
Brela is located in Hrvaška
Brela
Brela
Geografska lega na Hrvaškem
43°22′12.00″N 16°55′48.00″E / 43.3700000°N 16.9300000°E / 43.3700000; 16.9300000Koordinati: 43°22′12.00″N 16°55′48.00″E / 43.3700000°N 16.9300000°E / 43.3700000; 16.9300000
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaBrela
Nadm. višina
28 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.618
Poštna številka
21322 Brela
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).

Brela je naselje, občina in manjše pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Občina Brela se razprostira na površini 20 km² ob 7 km dolgi obali in meji na zahodu na občino Zadvarje, na jugu pa na občino Baška Voda.

Naselje Brela leži v srednji Dalmaciji, na obali Makarskega primorja, južno od ceste Split - Dubrovnik, okoli 15 km severozahodno od Makarske pod gorskim hrbtom Biokova. Brela z okolico se ponaša z gostim borovim gozdom tik ob prodnatih plažah in številnimi izviri pitne vode.

V Breli je manjše pristanišče s svetilnikom. V pristanu lahko pristajajo manjša plovila ob valobranu kjer je globina morja do 4 m in ob dveh manjših pomolih, kjer morje doseže globino 2 do 3 m. Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: B Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na področju kjer stoji današnje naselje je v 10. stoletju stalo naselje, ki se je imenovalo Berulia. Sedanje naselje je nastalo v novejšem času z migracijo prebivalcev iz podbiokovskih vasi.

Znane osebe[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg turizma (hoteli H. Berulina, H. Maestral, H. Soline, H. Marina in H.Pelegrin) se prebivalci ukvarjajo še s poljedelstvom, ribolovom,vinogradništvom in pridelavo oljk.

V sklopu hotela Soline deluje marina - Marina Brela Soline, ki je odprta tudi za jadrnice v tranzitu. Ima 150 privezov v morju in 15 mest na suhem. Globina morja v mrini je do 5 m. Dobro je zavarovana pred vsemi vetrovi, pred katerimi jo varuje 80 m dolg pomol s priključki za vodo in elektriko.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
523 755 584 759 901 1044 1342 1061 1160 1224 1241 1305 1366 1483 1618

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]