Boris Kunc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boris Kunc
Rojstvo19. november 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Ročinj
Smrt25. marec 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (82 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Pokliczdravnik, kirurg, univerzitetni učitelj, častnik

Boris Kunc, slovenski zdravnik kirurg, * 19. november 1909, Ročinj, † 25. marec 1992, Ljubljana.

Rodil se je v družini učitelja Ivana in gospodinje Pavline Kunc rojene Berbuč. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1927 tudi maturiral. Vpisal se je na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, diplomiral pa 1933 na Medicinski fakulteti v Beogradu. Po opravljenem stažu in vojaškem roku je specializiral kirurgijo. Specialistični izpit je opravil leta 1938 v Zagrebu. Strokovno se je izpopolnjeval v Heidelbergu, Strasbourgu, Berlinu in Pragi. Leta 1947 je bil imenovan za načelnika kirurškega oddelka Vojne bolnišnice v Ljubljani, kjer je ostal do 1977, ko se je kot podpolkovnik upokojil.[1] Leta 1964 je bil imenovan za rednega profesorja na Vojaškomedicinski fakulteti JLA v Beogradu. Bil je izreden diagnostik in operater. Leta 1952 je izvedel prvo komisurotomijo v Jugoslaviji, bil je tudi prvi na svetu, ki je uvedel zdravljenje pooperativnih stenoz pri anastomozah z deksametazonom.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
  2. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]