Bitka pri rtu Palos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bitka pri rtu Palos
Del španske državljanske vojne
Potek bitke
Datum 5- - 6. marec 1938
Prizorišče pri Kartagini, Španija, Sredozemsko morje
Izid Republikanska zmaga
Udeleženci
Flag of Spain (1931–1939).svg Druga španska republika Zastava ŠpanijeNacionalisti
Poveljniki
Luis González Ubieta Manuel de Vierna
Moč
2 lahki križarki
5 rušilcev
2 težki križarki
1 lahka križarka
Žrtve
Nič 393 mrtvih
1 težka križarka potopljena
Španska državljanska vojna
Tetouan - Larache - Seville - Alcázar de Toledo - 1. Madrid - Barcelona - Malorka - Vallehermoso - Mérida - Badajoz - Irún - San Sebastian - Ibiza - Toledo - 2. Madrid - Boadilla - Málaga - Jarama - Guadalajara- Brihuega - Durango - Santa Quitera - Guernica - Barcelona - Bilbao - Brunete - Quijorna - Villanueva del Pardillo - Saragossa - Santander - Penarroya - Córdoba - Llanes - El Mazuco - Sella - Cangas de Onis - Asturias - Gijón - Teruel - Rt Palos - Vinaroz - Ebro - 2. Barcelona- Madrid


Bitka pri rtu Palos (tudi druga bitka pri rtu Palos) je bila največja pomorska bitka španske državljanske vojne, ki je potekala v noči iz 5. na 6. marec 1938 70 milj vzhodno od rta Palos, ki leži blizu Kartagine (Španija).

Bitka je bila posledica nenačrtovanega srečanje dveh eskader. Nacionalistična eskadra je bila sestavljena iz 2 težkih križark Canarias in Baleares (najnovejši križarki Španske vojne mornarice pred vojno) ter lahke križarke Almirante Cervera. Ta eskadra je izvajala oddaljeno zaščito za ladijski konvoj, ki je plul iz Italije v Španijo. Republikanska eskadra pa je bila sestavljena iz 2 lahkih križark Libertad (sodobna) in Méndez Núñez (starejša) ter petih rušilcev.

Ponoči sta se obe eskadri po nesreči srečali. Republikanski rušilec je izstrelil torpeda, a ni nobeden zadel svojega cilja. Nacionalisti so se oddaljili, ker so hoteli počakati dan, ko bi lahko uporabili svojo težko artilerijo, toda republikanci so sprejeli bitko in začeli zasledovati sovražnika.

Ob 2:15 je izbruhnil nov spopad. Nacionalistični križarki sta iz oddaljenosti 5 km začeli obstreljevati Libertad, toda le-ta ni bila zadeta. Republikanski križarki sta tudi odgovorili, a brez uspeha. V tem trenutku so v bitko vstopili trije republikanski rušilci (Sanchéz Barcáiztegui, Lepanto in Almirante Antequera), ki jih nacionalisti niso opazili. Iz oddaljenosti 3 km so izstrelili 12 torpedov, od tega sta 2 oz. 3 zadeli Baleares, ki se je potopila v nekaj minutah. Od 765 članov posadke se je rešilo 372. Preostali republikanski ladji sta nato zapustili prizorišče.

Kljub temu, da je bila to največja pomorska bitka celotne vojne, ni imela večjega pomena na celotni potek vojne.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]