Sección Femenina

Sección Femenina je bila združba, ki so jo organizirale ženske v sodelovanju s špansko falango, špansko desničarsko politično stranko. Ustanovljena je bila v Madridu leta 1934, delovala pa je približno 40 let, vse do smrti generala Francisca Franca oziroma do popolnega razpada diktature. Glavna voditeljica te organizacije je bila Pilar Primo de Rivera, sestra Joséja Antonia Primo de Rivera, ustanovitelja španske falange. Zaradi zavezništva s katoliško cerkvijo si je Sección Femenina kot simbolno podobo lepega in vzornega vedenja izbrala Izabelo I. Kastiljsko in Terezijo Avilsko.

Cilji in naloge

Gre za državni organ, ki je podpiral državni odlok in se razvijal na različnih področjih, kot so zdravstvena pomoč, skrb za bolne in ranjene in socialno varstvo družin v stiski. Poleg tega so pomagale preprečevati lakoto z dobrodelnimi prispevki in poučevati tiste, ki si tega niso mogli privoščiti. Njihova glavna naloga je bila prikazati primer popolne družine, ki je živela po načelih katoliške cerkve. Oče je bil glava družine, žena pa ubogljiva in marljiva gospodinja, katere glavna naloga je bila skrb za moža in otroke.

Kmalu po vojni so članice organizacije želele spremeniti vlogo ženske, zato so svoje delovanje razširile na 13 dejavnosti, ki so med drugim obsegale področja kulture, športa, sociale, področje osebnostnega izpopolnjevanja, pravno svetovanje, tiskanje in reklamiranje takratnega politničnega sistema, itd.

Prav tako so organizirale izobraževalne centre, v katerih so poučevale vsebino na temo španske falange, družinske pedagogike, znanosti in ved o domačih opravilih, ročnih del, itd. Vsa ta področja so zajela v naslednjih predmetih:

• Verski pouk
• Politično izobraževanje
• Poučevanje domačih opravil
• Glasba
• Šport

Že pred časom Francisca Franca so koncepti in vsebine izobraževanja te organizacije temeljili na teh načelih, vendar se je zadeva zaostrila, ko se je v državi uveljavil striktni diktatorski režim. General je zahteval, da se mora vsako dekle že od majhnih nog dalje pripravljati, da bo lahko opravljala vsa domača opravila. Zaradi te zahteve so članice združbe pripravile 6-mesečno izobraževanje, v času katerega so bile mlade Španke razdeljene v tri skupine:

• Margaritas (od 7 do 10 let)
• Flechas (od 11 do 13 let)
• Flechas Azules (od 14 do 17 let)

Od 17. leta dalje so morala dekleta obvezno opraviti "Servicio social", izobraževanje, ki je bilo razdeljeno na tri področja: politiko, vero in praktično izobraževanje, ki žensko pripravi za opravljanje domačih opravil. Bilo je obvezno za samske ženske od 17. do 35 leta. V primeru, da je učenka živela v internatu, je izobraževanje trajalo tri mesece, v nasprotnem primeru pa šest mesecev.

Od leta 1960 dalje, v času zadnjega obdobja diktature, so še vedno veljali isti ideali in cilji, vendar so na žensko postopoma začeli gledati drugače,, Dopuščali so ji več svobode pri samoodločanju in jo začeli dojemati kot nekoga, ki je zmožen svojega lastnega osebnega razvoja.

Primer delovnega dne v času tega izobraževanja: Zbujale so se ob pol osmih zjutraj, čemur sledila obvezna udeležba pol urne svete maše. Sledil je zajtrk in športna vzgoja, ki je vsak dan trajala eno uro, potem so imele čas za osebno higieno in pospravljanje svoje sobe. Urejenost sob je bila tudi strokovno ocenjena. Temu je sledilo izobraževanje in prosti čas.

Delavne ženske oziroma članice združbe la Sección Femenina so svojo nalogo opravljale prostovoljno in predstavljale vrednote ženske tistega časa, kot so predanost, odrekanje, ubogljivost, prilagodljivost in spoštovanje do moža. V prenesenem pomenu besede so bile kot neko blagodejno in čutno dopolnilo svojemu možu, ki se je pogumno boril v španski falangi.