Bernardin Sienski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveti Bernardin Sienski
Siena.Duomo.CappVoto.StBernardine.jpg
RojstvoBernardino degli Albizzeschi
8. september 1380[1]
Massa Marittima[d][2]
Smrt20. maj 1444[1] (63 let)
L'Aquila
ČaščenjeRimskokatoliška cerkev
God20. maj
Atributimonogram IHS, tri mitre
ZavetnikMassa Marittima, Kalifornija,

Sveti Bernardin Sienski, s pravim imenom Bernardino degli Albizeschi (it.: Santo Bernardino da Siena), asket, krščanski redovnik, teolog in ljudski misijonar, * 8. september 1380 Massa Marittima, † 20. maj 1444 L'Aquila, velja za enega od najpomembnejših svetnikov reda manjših bratov.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v kraju Massa Marittima, nedaleč od Siene, zaradi zgodnje smrti staršev so ga vzgajali očetovi bratje v Sieni, vendar je bil kljub temu deležen tedanje najboljše izobrazbe. Že z enajstimi leti je začel s študijem prava na Univerzi v Sieni. Ko je leta 1397 tudi Sieno zajela epidemija kuge, je sedemnajstletni Bernardin zaključil študij in se posvetil negi bolnih in umirajočih v mestu. Ko je bilo epidemije konec, je za kugo zbolel tudi sam in več mesecev nihal med življenjem ter smrtjo, medtem pa je sprejel odločitev, da se bo pridružil redu manjših bratov. Ko je leta 1402 ozdravel, je v Sieni sprejel redovniške zaobljube, leta 1404 pa še mašniško posvečenje. V nekem zapuščenem puščavniškem zavetišču je ustanovil majhen samostan, v katerem je deset let preživel v popolnem uboštvu. Leta 1413 je postal vratar v samostanu manjših bratov v Fiesolah pri Firencah, od leta 1417 dalje pa je deloval kot kot pridigar in ljudski misijonar. Hodil je od mesta do mesta, ter na trgih in na prižnicah oznanjal ter razlagal evangelij. V stolnici v Perugii je še danes ohranjena prižnica, s katere je Bernardin imel leta 1425 eno svojih najpomembnejših pridig. V mestnem oratoriju sv. Bernardina, v ulici Via dei Priori, so ohranjeni kamniti reliefi s prizori iz življenja sv. Bernardina Sienskega.

Veliki misijonar je po zgledu sv. Frančiška Asiškega govoril o ljubezni, pomenu pokore in miru. Kljub strogosti je postal zelo priljubljen in so ga že za življenja častili kot svetnika. Eden njegovih učencev je bil tudi sveti Janez Kapistran.

Bernardin Sienski je umrl leta 1444 v L'Aquili, star triinšestdeset let, in je pokopan v tamkajšnji stolnici sv. Bernardina. Največja znamenitost cerkve je kapela desne stranske ladje, ki jo je leta 1505 izdelal Silvestro dell'Aquila in oltar iz terakote, delo Andrea della Robbia. Posmrtni ostanki sv. Bernardina v njej so danes hranjeni v novem sarkofagu, starega so namreč oplenili napoleonovi vojaki.

Češčenje[uredi | uredi kodo]

Že šest let po smrti, leta 1450, je papež Nikolaj V. sv. Bernardina razglasil za svetnika, njegovo čaščenje pa se je hitro razširilo po Italiji. Poleg L'Aquile, kjer je pokopan, so centri svetnikovega češčenja še Siena, Perugia in Massa Marittima.

Na Kapitolu v Rimu so v cerkvi Santa Maria d'Aracoeli freske Pinturicchija iz okoli 1485, ki ponazarjajo življenje in dela svetnika.

Upodobitve svetnika[uredi | uredi kodo]

Bernardina Sienskega upodabljajo kot manjšega brata, z asketskim, koščenim obrazom, največkrat v skladu z ohranjeno posmrtno masko, ki jo hranijo v mestnem muzeju v L'Aquili, skoraj vedno tudi s sončno ploščo z monogramom IHS. Pogosto so ob njem prikazane tudi tri škofovske mitre, saj je zavrnil tri škofovska imenovanja, v Urbinu, Sieni in Ferrari.

Sveti Bernardin je zavetnik mesta Massa Marittima, ameriške zvezne države Kalifornije, prav tako pa zavetnik tkalcev volne, ter priprošnjik zoper razne bolezni, npr. bolezni pljuč, hripavosti...

Godovni dan[uredi | uredi kodo]

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Ruševine cerkve sv. Bernardina Sienskega v Portorožu

Na Slovenskem je bila Bernardinu Sienskemu posvečena cerkev sv. Bernardina nekdanjega observantskega samostana v Portorožu, ki ga je dal zgraditi sv. Janez Kapistran, cerkvene ruševine so sedaj del hotelskega kompleksa.

Razno[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]