Bencao gangmu
| Kompendij zdravilnih snovi | |||||||||||||||
 Iustracija z izdaje leta 1800 | |||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 本草綱目 | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 本草纲目 | ||||||||||||||
| Dobesedni pomen | Načela in vrste korenin in zelišč | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Bencao gangmu, Kompendij zdravilnih snovi ali Velika farmakopeja[1] je enciklopedična zbirka medicine, prirodoslovja in kitajske herbologije, ki jo je zbral, uredil in v poznem 16. stoletju objavil Li Šidžen. Prva različica Kompendija je bila dokončana leta 1578 in natisnjena v Nandžingu leta 1596. Kompendij navaja zdravilne snovi tradicionalne kitajske medicine, vključno z rastlinami, živalmi in minerali, za katere se je verjelo, da imajo zdravilne lastnosti.
V Kompendiju niso zbrani samo podatki iz več sto starejših del kitajske klasične medicinske, ampak tudi iz literarnih in zgodovinskih besedil. Avtor je celo razmišljal, da ima pesem morda večji učinek kot medicina in da ima lahko zgodba o nečem nenavadnem učinke zdravila.[2] Cesarji iz dinastije Ming njegovemu delu niso posvečali veliko pozornosti.[3]
Lijevo delo je vsebovalo tudi napake zaradi omejenega znanstvenega znanja v tistem času. Li je na primer trdil, da so vse vidre samci[4] in da živo srebro ni strupeno.[5][6]
Ime[uredi | uredi kodo]
Naslov Bencao gangmu je sestavljen in dveh kitajskih besed. Beseda bencao (pen-ts'ao, korenine in rastline; nekaj, kar je povezano z rastlinami; zdravilne snovi) je sestavljena iz ben (本, izvor, osnova) in cao (草, trava, rastlina, zel). Beseda gangmu (kang-mu, podroben opis, vsebina) je sestavljena iz gang (kang, glavna vrv, vrvica, glavne niti, bistvena načela) in mu (目, oko, videz, kategorija, oddelek).
Pismenki 綱 in 目 sta se kasneje v taksonomiji uporabljali za termina razred in red.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Li Šidžen je med pisanjem knjige veliko potoval, prečesal več kot 800 literarnih del in zbral obsežno gradivo. Pri svojem delu, zlasti pri uporabi nemedicinskih besedil, se je zgledoval po gradivu iz dinastije Song. Bencao gangmu je pisal več kot tri desetletja, pri čemer mu je pomagal sin Li Džjanjuan, ki je narisal ilustracije. Osnutek besedila je dokončal leta 1578. Graviranje lesenih tiskarskih blokov se je začelo leta 1593, delo pa je bilo objavljeno šele leta 1596, tri leta po Lijevi smrti. Li Džjanjuan je kopijo Bencao gangmu podaril cesarju Vanliju iz dinastije Ming, ki zanjo ni kazal velike pozornosti. Ponatisi knjige so bili objavljene v letih 1603, 1606, 1640 in v številnih izdajah kasneje. Vsaka naslednje izdaja, vse do 21. stoletja, je imela več ilustracij.[3]
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Besedilo vsebuje 1.892 vnosov. Vsak vnos ima svoje ime (gang). Izraz mu v naslovu se nanaša na sinonime imena.[7]
Kompendij ima skupaj 53 zvezkov:
- Na začetku je kazalo vsebine, vključno s 1.160 ročno narisanimi diagrami in ilustracijami.
- V zvezkih 1 do 4 je obsežen seznam zelišč za zdravljenje najpogostejših bolezni.
- V zvezkih 5 do 53 je glavno besedilo z opisi 1.892 različnih zelišč, od katerih jih je 374 dodal Li Šidžen. V Kompendiju je omenjenih 11.096 in objavljenih 8.160 receptov za zdravljenje pogostih bolezni.
Besedilo vsebuje skoraj 2 milijona pismenk. Zelišča so razvrščena v 16 razredov in 60 redov. Vsako zelišče ima svoje ime in natančen opis videza in vonja, narave, zdravilnega delovanja, stranskih učinkov, recepte in drugo.
Napake[uredi | uredi kodo]
Besedilo vsebuje tudi podatke, ki so se kasneje izkazali za napačne. Li Šidžen je na primer trdil, da živo srebro in svinec nista strupena.[5] Trdil je tudi, da so vse vidre samci[4] in da je Moupinov langur visok deset čevljev (tri metre), ima nazaj obrnjene noge in ga je mogoče ujeti, ko potegne zgornjo ustnico čez oči.[4][6]
Ovrednotenje[uredi | uredi kodo]
Besedilo je organizirano skladno s takratno medicino in biološko razvrstitvijo rastlin in živali. Popravilo je nekatere napake v tedanjem poznavanju zelišč in bolezni, vključilo več novih zelišč in opisalo več podrobnosti. Besedilo vsebuje tudi opombe in zapise o splošnih zdravstvenih podatkih in anamnezi in vključuje informacije o farmaciji, biologiji, kemiji, geografiji, mineralogiji, geologiji, zgodovini ter celo rudarstvu in astronomiji.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ History of Medicine: China Arhivirano 2021-10-04 na Wayback Machine.."
- ↑ Nappi (2009), str. 139.
- ↑ 3,0 3,1 Nappi (2009b), str. 462, 465.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Roach, Mary (2009). Bonk : the curious coupling of science and sex. New York: W.W. Norton & Co. str. 164, 165f. ISBN 9780393334791.
- ↑ 5,0 5,1 »Compendium of Materia Medica 《本草纲目》_Learn Chinese Hujiang«. cn.hujiang.com. Pridobljeno 10. junija 2023.
- ↑ 6,0 6,1 Wu, Mingren (2022-04-13), "The Ben Cao Gang Mu" (www [dot] ancient-origins [dot] net/artifacts-ancient-writings/ben-cao-gang-mu-001589), Ancient Origins Reconstructing the Story of Humanity's Past
- ↑ Zohara Yaniv; Uriel Bachrach (2005). Handbook Of Medicinal Plants. Psychology Press. str. 37. ISBN 978-1-56022-995-7.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Li Shizhen (2003). Luo, Xiwen (ur.). Compendium of Materia Medica: Bencao Gangmu. Beijing: Foreign Languages Press. ISBN 7119032607. (Review, Edward B. Jelks)
- Métailié, Georges (2001), »The Bencao gangmu of Li Shizhen«, v Hsu, Elisabeth (ur.), Innovation in Chinese medicine, Cambridge, UK: Cambridge University Press, str. 221–261, ISBN 0521800684.
- Nappi, Carla (2009b), »Compendium of Materia Medica«, v Cheng, Linsun; Brown, Kerry (ur.), Berkshire Encyclopedia of China, zv. One, Great Barrington, MA: Berkshire, str. 465–466, ISBN 978-0977015948
- ——— (2009). The Monkey and the Inkpot: Natural History and Its Transformations in Early Modern China. Cambridge, Mass: Harvard University Press. ISBN 9780674035294.
- Unschuld, Paul U. (1986). Medicine in China: A history of Pharmaceutics. Berkeley: University of California Press. ISBN 9780520050259.
- Zhang, Zhibin; Unschuld, Paul U. (2014). Dictionary of the Ben Cao Gang Mu. Zv. I Chinese Historical Illness Terminology. University of California Press. ISBN 9780520283954.