Bela pastirica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bela pastirica
samec
samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Motacillidae (pastirice)
Rod: Motacilla (pastirica)
Vrsta: M. alba
Znanstveno ime
Motacilla alba
Linnaeus, 1758
Območje razširjenosti:   Vse leto  Gnezditveno  Zimsko
Območje razširjenosti:
  Vse leto
  Gnezditveno
  Zimsko

Bela pastirica (znanstveno ime Motacilla alba) je ptič pevec iz družine pastiric, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki, prezimuje pa tudi južno od Sahare in v Južni Aziji.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Ima vitko telo z dolgim, črnobelim repom in črno-sivo-belim vzorcem operjenosti preostanka telesa. Bele pastirice z različnih delov sveta se razlikujejo po vzorcih, na podlagi česar so opisane številne podvrste. Samci podvrste Motacilla alba alba, ki je prisotna po večini Evrope, imajo v paritvenem obdobju črn vrh glave, zatilje in grlo, ki dajejo oster kontrast proti belemu čelu in predelu okoli oči ter sivemu hrbtu. Črna z belim robom so tudi letalna peresa. Samice, mladiči in samci pozimi imajo manj črne. Podvrsta yarelli, ki gnezdi na Britanskem otočju, ima denimo tudi hrbet črn, povrsta subpersonata iz Maroka pa skoraj v celoti črno glavo, razen par belih lis.[2]

Je žužkojed ptič, ki svoj plen lovi na tleh, pri čemer izbira odprta, pregledna lovišča, kot so nabrežja, travniki in močvirnata območja. Zdaj se pogosto zadržuje tudi v človekovi bližini in izkorišča strukture, kot so ceste, strehe in parkirišča.[2] Znana je po hitrem potresavanju z repom, predvsem ob pristanku, pa tudi po tekanju po tleh, med katerim značilno kima z glavo.[3]

Območje razširjenosti[uredi | uredi kodo]

Samec podvrste personata, ki je razširjena po Srednji Aziji

Bela pastirica gnezdi po vsej Evraziji razen arktičnih predelov, v maroškem gorovju in na skrajnem zahodu Aljaske. Prisotna je v raznolikih habitatih, le v puščavah ne uspeva.[4] V zmernejšem delu območja razširjenosti, na primer v Sredozemlju, je prisotna vse leto, preostanek populacije pa se pozimi odseli proti jugu. Osebki, ki gnezdijo v hladnejših delih kontinentalne Evrope, prezimujejo v tropski in subtropski Afriki.[5]

V Sloveniji je splošno znana in najpogostejša med tremi tu prisotnimi vrstami pastiric (poleg bele še siva in rumena). Zadržuje se predvsem v bližini človekovih bivališč, v bližini živine in na smetiščih, kjer lovi svoj plen. Po oceni na slovenskem gnezdi 5000 do 10000 parov, del lokalne populacije, ki živi v toplejših predelih, pa tu tudi prezimi.[6]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ BirdLife International (2013). "Motacilla alba". Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno dne 26.11.2013. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Mullarney, Killian s sod. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. str. 250. ISBN 0-691-05053-8. 
  3. ^ "Pastirice". Ptice Slovenije. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pridobljeno dne 25.12.2015. 
  4. ^ Simms, Eric (1992). Larks, Pipits and Wagtails. Harper Collins. str. 233–252. ISBN 0002198711. 
  5. ^ Snow, David; Perrins, Christopher M., ur. (1998). The Birds of the Western Palearctic concise edition. Oxford: Oxford University Press. str. 1103–1106. ISBN 0-19-854099-X. 
  6. ^ Sket, Boris s sod., ur. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 557. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]