Entomofagija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grabežnica, ki se hrani z oso
Ocvrte gosenice nočnih pavlinčkov, ki jih postrežejo v kruhu za prehrano ljudi

Entomofagíja (iz starogrškega ἔντομον éntomon »žuželka« in φαγεῖν phagein »jesti«) je prehranjevanje z žuželkami. Alternativni izraz je žužkojedstvo. Izraza za organizme, ki izvajajo entomofagijo, sta entomofag in žužkojed.

Včasih je entomofagija opredeljena tudi kot prehranjevanje s členonožci, ki niso žuželke, kot so pajkovci in stonoge; prehranjevanje s pajkovci se lahko imenuje tudi arahnofagija.

Pri neljudeh[uredi | uredi kodo]

Entomofagija med živalmi: veliki mravljinčar je sesalec, specializiran za prehranjevanje z žuželkami

Entomofagija je razširjena med številnimi živalmi, vključno s prvaki, ki niso ljudje.[1] Živali, ki se prehranjujejo predvsem z žuželkami, imenujemo žužkojede.

Žuželke,[2] gliste[3] in glive,[4] ki se prehranjujejo z žuželkami, se včasih imenujejo entomofage, zlasti v okviru biološkega nadzora. Te se lahko natančneje razvrstijo v plenilce, zajedavce ali parazitoide, medtem ko se virusi, bakterije in glive, ki rastejo na žuželkah ali v njih, lahko imenujejo tudi entomopatogeni.

Pri ljudeh[uredi | uredi kodo]

Človeško uživanje gosenice v Burkina Fasu

Znanstveno je entomofagija opisana kot razširjena med nečloveškimi prvaki in pogosta v številnih človeških skupnostih.[1] Strokovni izraz za človeško prehranjevanje z žuželkami je antropo-entomofagija.[5] Jajčeca, ličinke, bube in odrasle osebke nekaterih žuželk so ljudje jedli od prazgodovine do danes.[6] Približno 3.000 etničnih skupin izvaja entomofagijo.[7] Človeško prehranjevanje z žuželkami (antropo-entomofagija) je značilno za kulture v večini delov sveta, vključno s Srednjo in Južno Ameriko, Afriko, Azijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Osemdeset odstotkov svetovnih narodov se prehranjuje z žuželkami, ki pripadajo 1.000 do 2.000 različnim vrstam.[8][9] FAO je registrirala približno 1.900 vrst užitnih žuželk in ocenjuje, da je bilo leta 2005 na svetu približno dve milijardi potrošnikov žuželk. FAO predlaga uživanje žuželk kot možno rešitev za degradacijo okolja, ki jo povzroča živinoreja.[10]

V nekaterih družbah, predvsem zahodnih, je entomofagija redka ali tabu.[11][12][13][14][15][16] Danes je uživanje žuželk v Severni Ameriki in Evropi redko, vendar so žuželke drugod še vedno priljubljeno živilo, nekatera podjetja pa poskušajo žuželke kot živilo uvesti v zahodno prehrano kljub velikemu nasprotovanju lokalnega prebivalstva.[17] Nedavna analiza podatkov Google Trendi je pokazala, da se ljudje na Japonskem od leta 2013 vse bolj zanimajo za entomofagijo.[18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Raubenheimer, David; Rothman, Jessica M. (Januar 2013). »Nutritional ecology of entomophagy in humans and other primates«. Annual Review of Entomology. 58 (141–160): 141–160. doi:10.1146/annurev-ento-120710-100713. PMID 23039342.
  2. ↑ Clausen, Curtis Paul (1940). Entomophagous insects. OCLC 807191.[navedi št.strani]
  3. ↑ Poinar, G.O. (1986). »Entomophagous Nematodes«. Fortschritte der Zoologie. 32: 95–121.
  4. ↑ Domnas, Aristotle J.; Warner, Steven A. (1991). »Biochemical Activities of Entomophagous Fungi«. Critical Reviews in Microbiology. 18 (1): 1–13. doi:10.3109/10408419109113507. PMID 1854431.
  5. ↑ Ramos-Elorduy, Julieta (2009). »Anthropo-entomophagy: Cultures, evolution and sustainability«. Entomological Research. 39 (5): 271–288. doi:10.1111/j.1748-5967.2009.00238.x. S2CID 84739253.
  6. ↑ »Entomophagy (Eating insects)«. Center for Invasive Species Research, University of California (Research). Pridobljeno 27. januarja 2014.
  7. ↑ Ramos-Elorduy, Julieta; Menzel, Peter (1998). Creepy crawly cuisine: the gourmet guide to edible insects. Inner Traditions / Bear & Company. str. 44. ISBN 978-0-89281-747-4. Pridobljeno 23. aprila 2014.
  8. ↑ Carrington, Damian (1. avgust 2010). »Insects could be the key to meeting food needs of growing global population«. The Guardian.
  9. ↑ Ramos-Elorduy, Julieta (2009). »Anthropo-Entomophagy: Cultures, Evolution And Sustainability«. Entomological Research. 39 (5): 271–288. doi:10.1111/j.1748-5967.2009.00238.x. S2CID 84739253.
  10. ↑ »Insects for food and feed« (Press releases). FAO. Pridobljeno 17. februarja 2019.
  11. ↑ Meyer-Rochow, Victor Benno (2009). »Food taboos: their origins and purposes«. Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine. 5:18: 18. doi:10.1186/1746-4269-5-18. PMC 2711054. PMID 19563636.
  12. ↑ Weiss, M. L. & Mann, A.E. (1985). Human Biology and Behaviour: An Anthropological Perspective. Little Brown & Co. ISBN 978-0-673-39013-4.[navedi št.strani]
  13. ↑ McElroy, A.; Townsend, P. K. (1989). Medical Anthropology in Ecological Perspective. Westview Press. ISBN 978-0-8133-0742-8.
  14. ↑ Saggers, S. & Gray, D. (1991). Aboriginal Health & Society: The Traditional and Contemporary Aboriginal Struggle for Better Health. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 978-1-86373-057-0.[navedi št.strani]
  15. ↑ Gordon, David George (1998). The Eat-A-Bug Cookbook. Ten Speed Press. ISBN 978-0-89815-977-6.[navedi št.strani]
  16. ↑ Wilson, Charles B. (2015). All Cricket, No Bull... CreateSpace. ISBN 978-1503079649.[navedi št.strani]
  17. ↑ Thompson, Addie (7. julij 2013). »Want To Help Solve The Global Food Crisis? Eat More Crickets«. Forbes.
  18. ↑ Takada, Kenta (31. marec 2022). »Do Japanese interest in anthropo-entomophagy become really increased? – Analysis on the Japanese interest using Google Trend (preliminary study)«. Bulletin of the Itami City Museum of Insects. 10: 11–14. doi:10.34335/itakon.10.0_11.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Entomofagija v Wikimedijini zbirki

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Entomofagija&oldid=6190535«