Barbara Gunčar

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Barbara Gunčar
Rojstvo5. december 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (65 let)
BivališčeMlaka pri Kranju
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Alma materFakulteta za organizacijske vede v Kranju (1991)
Poklicmenedžerka, političarka, učiteljica, lokalna političarka, podjetnica
Politična stranka
Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost (2018–)
Otroci1
Spletna stran
barbaraguncar.blogspot.com

Barbara Gunčar, slovenska menedžerka, podjetnica in političarka, * 5. december 1958.

Je kranjska mestna svetnica in pobudnica odcepitve severnega dela Mestne občine Kranj.[2]

Izobrazba in poučevanje[uredi | uredi kodo]

Bila je učiteljica,[3] nato je pridobila magisterij iz organizacijskih ved.[4][5] Pred odhodom v turizem je učila na OŠ Staneta Žagarja v Kranju in Delavski univerzi.[6][7]

Na OŠ Staneta Žagarja je članica sveta.[8] Poučevala je na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana[9], Bic Ljubljana[10] ERUDIO in Grm Novo mesto.

Menedžerstvo[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je postala direktorica hotela Bor - Grad Hrib v Preddvoru (kranjska Živila).[11][12] Sredi devetdesetih je bila direktorica Hotela Ribno Bled, hotel je v storitvi v Sloveniji dobil certifikat ISO 9001 [13],[14] kasneje pa direktorica Zdravilišča Radenci, kjer so poslovanje v času njenega vodenja izboljšali.[15] 5. julija 2000 je je bila izvoljena za direktorico Slovenske nacionalne turistične organizacije (SNTO), 16. avgusta pa je prevzela posle.[16] Julija 2001 so jo vlada razrešila.[17][18] 1. decembra 2001 je postala direktorica Hotela Klub Kanu v Zbiljah.[19] Konec maja 2002 so jo imenovali za prokuristko kranjskega Hotela Creina, kjer se je ukvarjala predvsem z vsebino ponudbe.[20][21] 17. marca 2005 je postala članica upravnega odbora Slovenske turistične organizacije,[22] STO pa je zopet vodila med decembrom 2005 in majem 2006, ko je odstopila iz osebnih razlogov. Bila je vodja projektov v novogoriški družbi HIT[23] . Pred tem je bila tam od leta 2008 članica uprave in namestnica predsednika Casino Ljubljana.[24][25]

Novinar Aleksander Lucu jo je opisal kot ljubljenko desnice, ki se »v slovenskem hotelirstvu in gostinstvu nikjer ni posebej izkazala«.[26] V Delu so jo leta 2008 označili za simpatizerko vladajoče desnice, ki je na čelo STO prišla zaradi političnih razlogov.[27] Dnevnik je imel o razlogu za njeno drugo imenovanje na čelo te organizacije enako mnenje.[28]

Članstvo v združenjih[uredi | uredi kodo]

V devetdesetih je bila članica upravnega odbora gorenjskega direktorskega kluba Dvor.[29] Je izvršna direktorica Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO).[30] Je članica Združenja nadzornikov Slovenije in nosilka certifikata.[31]

Politika[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je na listi ZSMS kandidirala za položaj delegatke v družbeno političnem zboru skupščine občine Kranj.

Na lokalnih volitvah leta 2014 je s svojo listo kandidirala za kranjsko županjo (geslo »Kranj za nas, za mesto in vas«) in se uvrstila na peto mesto. Postala je mestna svetnica.[6][32][33] Bila je podpredsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, od leta 2015 pa članica sveta Zavoda za turizem in kulturo Kranj.[34][35][36]

Leta 2018 je ustanovila Stranko za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost in postala njena predsednica.[37] Istega leta je zopet kandidirala za kranjsko županjo (6. mesto) in dobila še en svetniški mandat.[38][39]

Svet Mestne občine Kranj jo je predlagal za članstvo v Razvojnem svetu gorenjske regije za mandat 2021–2027 (BSC Kranj).[40]

Pobuda za odcepitev[uredi | uredi kodo]

Dala je pobudo za odcepitev Gorič, Mlake, Golnika, Trstenika, Tenetiš, Kokrice, Predoselj in Britofa od Mestne občine Kranj pod imenom Kokrica – Predoslje.[41] Po mnenju kranjskega župana Matjaža Rakovca je to v nasprotju s smernicami Evropske unije, ki zagovarja povezovanje in racionalizacijo upravnih aparatov. Opozoril je tudi, da bi morala nova občina prevzeti kredit in kranjski občini vrniti vložena sredstva za izvedbo projekta Gorki 2, zaradi česar bi bila že na začetku obstoja tretja najbolj zadolžena občina. Gunčarjeva je odgovorila, da bi jim morala kranjska občina vrniti polovico zneska za povprečnino od leta 1997, kredita pa da niso dolžni prevzeti.[2]

Podjetništvo[uredi | uredi kodo]

V družinskem podjetju Nets, kjer je solastnica in prokuristka, dela na področju marketinga. Vodi ga njen mož Uroš Gunčar, z njima dela njun edini sin. Zakonca Gunčar imata v podjetju enakovreden, 45,59-odstotni delež.[42][43][44] Nets je bil v razpisu za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2019 do 2022 izbran za vodjo kompetenčnega centra za razvoj kadrov v projektu Zdravje in medicina. Pri tem je njegov partner DEOS, skupina domov za ostarele v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc.[45]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Odraščala je na kmetiji. Ima sestro in brata. Živi na Mlaki pri Kranju, kjer sta z možem zgradila hišo.[42][46] Igra golf.[47][48]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Uradni list Republike Slovenije // Uradni list Republike Slovenije — 2018. — ISSN 1318-0576; 1408-2233; 1580-3074
  2. ↑ 2,0 2,1 Šubic, Simon (10. februar 2021). »Severni Kranj želi na svoje«. www.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  3. ↑ "Razglas". str. 6. Gorenjski Glas. 13. april 1990
  4. ↑ Banjanac Lubej, Saša (2. oktober 2014). »Kranj: Degradirana območja preleviti v tehnološke parke, jedro pa v 'outlet center'«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  5. ↑ »Projektiranje izobraževanja za kakovost s povdarkom na gostinsko turistični dejavnosti : [magistrsko delo]«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 6. marca 2021.[mrtva povezava]
  6. ↑ 6,0 6,1 Stanovnik, Vilma (18. september 2014). »Gunčarjeva želi povezovati«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  7. ↑ »Premislimo koga volimo za župana, da to kar govori tudi dela«. 28. september 2014. Pridobljeno 6. marca 2021.
  8. ↑ »Organi upravljanja in strokovni organi šole«. osszkr.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  9. ↑ LETNI DELOVNI NAČRT Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana študijsko leto 2015/2016. vskv.si. pridobljeno 6. marca 2021
  10. ↑ Tjaša Vidrih, Tjaša (16.–17. november 2012). »2. mednarodna strokovna konferenca TRENDI IN IZZIVI V ŽIVILSTVU, PREHRANI, GOSTINSTVU IN TURIZMU« (PDF). BIC Ljubljana. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  11. ↑ "Preddvor spet postaja živahen". str. 5. 3. april 1990. Gorenjski Glas.
  12. ↑ "Ni Slovenca čez Gorenjca". str. 8. Gorenjski Glas. 22. maj 1990
  13. ↑ Tušek, Janez (1995). »Ribno: prijazen kraj tudi v dežju: Barbara Gunčar, direktorica prvega hotela s certifikatom kakovosti«. Manager. str. 6–8. ISSN 0353-8079.
  14. ↑ "Prijazen kraj za prinašalce praznika". str. 20. Gorenjski Glas. 5. maj 1995
  15. ↑ "V Zdravilišču Radenci več gostov kot lani". str. 9. 13. avgust 1999. Gorenjski Glas
  16. ↑ "Barbara Gunčar prevzema posle". str. 8. Gorenjski Glas. 14. avgust 2000
  17. ↑ "Barbaro Gunčar so razrešili". str. 2. Gorenjski Glas. 20. julij 2001
  18. ↑ Pihlar, Tatjana (22. april 2005). »Na turistični prestol se je vrnila Barbara Gunčar«. Dnevnik. Pridobljeno 6. marca 2021.
  19. ↑ str. 19. Gorenjski Glas. 20. november 2001
  20. ↑ "Hotel Creina z novim vodstvom". str. 13. Gorenjski Glas. 18. junij 2002
  21. ↑ Šubic, Miran (31. avgust 2004). »Hotel Creina je živi spomenik«. Dnevnik. Pridobljeno 6. marca 2021.
  22. ↑ »Marjan Hribar predsednik novega upravnega odbora STO«. Dnevnik. 1. april 2005. Pridobljeno 6. marca 2021.
  23. ↑ P. Kovačič, Suzana (27. februar 2007). »Kdo bo poznal Kranj?«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  24. ↑ Morozov, Sebastjan (17. marec 2010). »Gunčarjeva vložila predlog za stečaj Casinoja Ljubljana«. Dnevnik. Pridobljeno 6. marca 2021.
  25. ↑ »Miškulin bo novi predsednik uprave Casinoja Ljubljana«. Dnevnik. 26. julij 2008. Pridobljeno 6. marca 2021.
  26. ↑ Lucu, Aleksander (29. julij 2008). »Šepet«. Dnevnik. Pridobljeno 6. marca 2021.
  27. ↑ Gruden, Mateja (22. oktober 2008). »Nove vlade, nova vodstva«. old.delo.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  28. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani :2, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  29. ↑ "Piskernik predsednik kluba Dvor". str. 9. Gorenjski Glas. 7. julij 1992
  30. ↑ »Znak SQ: Ne gre le za kakovost, temveč za razlikovanje od standardnega [oglasno sporočilo]«. www.finance.si. 11. september 2018. Pridobljeno 6. marca 2021.
  31. ↑ »Združenje nadzornikov Slovenije«. 9. marec 2022.
  32. ↑ »V petih občinah drugi krog županskih volitev«. arhiv.gorenjskiglas.si. 10. oktober 2014. Pridobljeno 6. marca 2021.
  33. ↑ »Izvoljeni občinski oziroma mestni svetniki«. arhiv.gorenjskiglas.si. 13. oktober 2014. Pridobljeno 6. marca 2021.
  34. ↑ Stanovnik, Vilma (29. junij 2016). »Šest kandidatk, a nov razpis«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  35. ↑ Stanovnik, Vilma (24. april 2017). »Poiskali bodo vzroke izgube«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  36. ↑ Stanovnik, Vilma (29. oktober 2015). »Direktorja še iščejo«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  37. ↑ Stanovnik, Vilma (19. junij 2018). »Želijo razvoj mesta in vasi«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  38. ↑ »Pestra izbira županskih kandidatov«. arhiv.gorenjskiglas.si. 23. oktober 2018. Pridobljeno 6. marca 2021.
  39. ↑ »Izvoljeni občinski svetniki«. arhiv.gorenjskiglas.si. 24. november 2018. Pridobljeno 6. marca 2021.
  40. ↑ Skupna lista kandidatov za Razvojni svet gorenjske regije 2021–2027. obcina-gvp.si. 2020. BSC, d.o.o. Kranj. pridobljeno 6. marec 2021
  41. ↑ »Bomo dobili še eno občino?«. zurnal24.si. 4. januar 2021. Pridobljeno 6. marca 2021.
  42. ↑ 42,0 42,1 »Barbara Gunčar«. barbaraguncar.blogspot.com. 21. oktober 2018. Pridobljeno 6. marca 2021.
  43. ↑ »20 let naše firme«. barbaraguncar.blogspot.com. 28. marec 2014. Pridobljeno 6. marca 2021.
  44. ↑ »NETS, d.o.o., Kranj«. CompanyWall Business. Pridobljeno 6. marca 2021.
  45. ↑ Stanovnik, Vilma (2. oktober 2019). »Podpora aktivnemu staranju«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  46. ↑ »Pomladni praznik - velika noč«. barbaraguncar.blogspot.com. 12. april 2014. Pridobljeno 6. marca 2021.
  47. ↑ Brun, Alenka (16. september 2008). »Barmani, golf in varna hiša«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 6. marca 2021.
  48. ↑ "Otvoritveni turnir INTERBORA". str. 13. Naš glas (04.04.1996), letnik 17, številka 13. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Barbara_Gunčar&oldid=6034873«