Baltazar Tavčar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Baltazar Tavčar
Rojstvo1560
Štanjel
Smrt18. november 1625({{padleft:1625|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Laško
DržavljanstvoHeiliges Römisches Reich - Reichssturmfahne vor 1433 (Nimbierter Adler).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicduhovnik

Baltazar Tavčar (tudi Tautscher), slovenski protireformacijski duhovnik, * okoli 1560, Štanjel, † 18. november 1625, Laško.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Baltazar Tavčar, nečak ljubljanskega škofa J. Tavčarja je gimnazijo končal v Gradcu, filozofijo (1579-1582) in teologijo (1582-1586) pa je študiral na Dunaju. Službo kaplana je opravljal v raznih župnijah in bil od 1594–1597 župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in 1597–1625 nadžupnik v Laškem, arhidiakon oglejski, kanonik ljubljanski in apostolski protonotar. Leta 1613 je bil izvoljen za prošta bratovščine M. M. V. Dolorosae v Celju, 1615 član beneficiaticijske komisije, kot tak 1620 v zadevi okoli pripadnosti župnije Šmartno zastopal interese ljubljanske škofije.

Tavčar je predstavnik katoliške obnove v 16. in 17. stoletju. Ko so leta 1586 plemiči najeli protestantskega pridigarja Štefana Kimerlinga in hoteli zgraditi protestsko cerkev v Slovenj Gradcu, je Tavčar, pooblaščen od strica ljubljanskega škofa, takrat tudi cesarjevega namestnika za notranjeavstrijske dežele, to preprečil. Enako odločno je nastopal proti protestantom v Laškem in na celjskem območju.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Lisac Ljubomir Andrej. "Tavčar Baltazar". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.