Béjaïa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Béjaïa

ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ
Mesto
Položaj province Béjaïa v Alžiriji
Béjaïa is located in Alžirija
Béjaïa
Béjaïa
Položaj Béjaïe v Alžiriji
Koordinati: 36°45′N 5°04′E / 36.750°N 5.067°E / 36.750; 5.067Koordinati: 36°45′N 5°04′E / 36.750°N 5.067°E / 36.750; 5.067
Država Zastava Alžirije Alžirija
Provinca Béjaïa
Okrožje Béjaïa
Upravljanje
 • Župan
Površina
 • Skupno 12.022 km2
Nadmorska višina 949 m
Prebivalstvo (2008 census)
 • Skupno 177.988[1]
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 06000

Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji. Je upravno središče Province Béjaïa v regiji Kabylia in največje mesto v regiji. V mestu se govori večinoma kabilsko. Raznolikost lokalnega prebivalstvo je mogoče razložiti z njegovo zgodovino: na tem ozemlju so svoje korenine pustili predvsem Berberi, Rimljani, germanski Vandali, Arabci, Španci in Turki.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pic des singes (Opičji vrh)

Nad mestom je gora Yemma Gouraya, katere obris naj bi bil podoben speči ženski. Drugi bližnji slikoviti točki sta plaža Aiguades in Pic des Singes (Opičji vrh). Na slednjem živijo ogroženi berberski makaki, ki so bili v prazgodovini mnogo bolj razširjeni kot so zdaj. Vse tri geografske točke spadajo v Narodni park Gouraya. Mimo mesta teče reka Soummam.

Pod francosko oblastjo je imela Béjaïa več evropskih imen: nemško Budschaja, italijansko Bugia in Bougie [buˈʒi]. Zadnji dve imeni pomenita svečo, ker je bilo mesto znano po trgovanju s čebeljim voskom.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rimsko in bizantinsko obdobje[uredi | uredi kodo]

Zahodno Rimsko cesarstvo v drugi polovici 1. stoletja n. št. med vladavino cesarja Hadrijana. Saldae so spadale v rimsko provinco Cezarejsko Mavretanijo

Béjaïa stoji na mestu antičnega mesta Saldae, ki je bilo v kartažanskem in rimskem obdobju manj pomembno pristanišče na ozemlju, naseljenim z numidijskimi Berberi. Saldae je kot kolonijo rimskih vojaških veteranov ustanovil cesar Avgust. Kasneje so postale pomembno mesto in sedež škofije v provinci Mauretania Caesariensis in kaneje Mauretania Sitifensis.

V 5. stoletju so Saldae postale prestolnica kratkoživega Vandalskega kraljestva, ki se je končalo z bizantinsko osvojitvijo severne Afrike leta 533. Bizantinci so ustanovili Afriško prefekturo in kasneje Kartaginski eksarhat.

Muslimanski in fevdalni vladarji[uredi | uredi kodo]

Hafsidski kovanec z ornamenti v kufski pisavi iz Béjaïa, kovan v obdobju 1249-1276

V 7. stoletju so severno Afriko osvojili Arabci in na mestu Sald ustanovili Béjaïo. Hamadidska dinastija jo je izbrala za svojo prestolnico in postala je pomembno pristanišče in kulturno središče.

ed vladavino Almohadov je v mestu živel sin pisanskega trgovca (in morda konzula), slavni matematik Leonardo Fibonacci, ki je pri tamkajšnjih učenjakih študiral muslimansko matematiko, imenoval jo je modus indorum, in hindujsko-arabske številke. Svoje znanje je kasneje prenesel v srednjeveško Evropo.[3] Béjaïa je bila v tistem času pomembno čebelarsko središče in izvoznica čebeljega voska, zato so Fibonaccija in po njem imenovano Fibonaccijevo zaporedje, objavljeno v Liber Abaci,[4] bolj verjetno navdihnile čebele ine ne zajci.

Zgodovinska Piri Reisova karta Alžirije

Leta 1315 je bil v mestu do smrti kamenjan katalonski pisec, filozof in teolog Ramon Llull,[5][6] nekaj let pred tem pa obešen Peter Armengaudius (Peter Armengol).[6][7]

Po španski okupaciji (1510-1555) so mesto leta 1555 zasedli osmanski Turki. Béjaïa je bila skoraj tristo let trdnjava berberskih piratov. Mesto je bilo naseljeno predvsem z arabsko govorečimi Mavri, Moriski in Judi. Število judovskega prebivalstva se je, zlasti po letu 1492, močno povečalo raradi beguncev iz Španije. Berberi niso živeli v mestu, ampak v okoliških vaseh, in so v mesto prihajali predvsem na semanjske dni.

Iz tega obdobja sta mošeja iz 16. stoletja in kasaba (trdnjava), ki so ko zgradili Španci leta 1545.

Francoska kolonialna oblast[uredi | uredi kodo]

Francozi so mesto zasedli leta 1833 in ga vključili v kolonialno Alžirijo. Večino časa je bila sedež (ous-préfecture) okrožja (arrondissement). Sredi 20. stoletja je imelo okrožje 513.000 prebivalcev, od tega 20.000 v Béjaïi. Mesto je spadalo v departma Konstantin, leta 1957 pa je dobilo svoj departma.

Bitka pri Béjaïi[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno so se med operacijo Bakla v severni Afriki izkrcali zavezniki. V Béjaïi se je 11. novembra 1942 izkrcal britanski Kraljevi regiment zahodnega Kenta. Še isti dan je ob 16:40 Béjaïo s trideset bombniki Ju-88 in torpednimi letali napadla nemška Luftwaffe. Potopila je transportni ladji Awatea in Cathay in poškodovala monitor HMS Roberts. Naslednji dan je na mino naletela protiletalska ladja SS Tynwald in se potopila. V bombnem napadi je bila uničena transportna ladja Karanja.[8]

Alžirska republika[uredi | uredi kodo]

Ko je Alžirija dobila neodvisnost, je Béjaïa postala upravno središče Province Béjaïa, ki obsega del vzhodne berberske regije Kabylia.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Béjaïa ima, podobno kot večina drugih alžirskih sredozemskih mest, sredozemsko podnebje (Köppenova klimatska klasifikacija Csa) z zelo vročimi suhimi poletji in vlažnimi zimami.

Podnebni podatki - Béjaïa
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 27,7 32 37 33 37,3 42,8 44,7 47,6 42,5 40 37,4 33 nil
Povprečna visoka temperatura °C 16,4 16,8 17,7 19,3 22 25,3 28,7 29,3 27,8 24,3 20,3 16,9
Povprečna dnevna temperatura °C 12,1 12,3 13,1 14,7 17,6 21 24 24,8 23,2 19,7 15,8 12,7
Povprečna nizka temperatura °C 7,7 7,6 8,5 10,1 13,1 16,6 19,3 20,2 18,5 15 11,2 8,4
Rekordno nizka temperatura °C -1 -4 -0,1 2 5,8 7,8 13 11 11 8 1,6 -2,4 nil
Padavin mm 99,7 85,9 100,4 70,7 41,2 16,2 5,8 13 40,4 89,5 99,7 135
 % vlažnosti 78,5 77,6 77,9 77,9 79,9 76,9 75 74,6 76,4 76,3 75,3 76
Vir #1: NOAA (1968-1990)[9]
Vir #2: climatebase.ru (extremes, humidity)[10]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Letališče in kontejnerski terminal v Béjaïai

V Béjaïi je zadnja postaja saharskega naftovoda Hassi Messaoud, zaradi katerega je mesto največje naftno pristanišče v zahodnem Sredozemlju. Poleg nafte se izvaža tudi železo, fosfati, vina in suhe fige in slive. V mestu sta industriji plute in tekstila.

Pobrateno mesto[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ populstat.info.
  2. ^ Bougie. Oxford English Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 29. novembra 2012.
  3. ^ Stephen Ramsay. Reading Machines: Toward an Algorithmic Criticism. University of Illinois Press, 2011, str 64.
  4. ^ Scott, T.C.; Marketos, P. (March 2014). On the Origin of the Fibonacci Sequence (PDF). MacTutor History of Mathematics archive, University of St Andrews.
  5. ^ Stefano Antonio Morcelli. Africa christiana, I. del. Brescia, 1816, str. 269.
  6. ^ 6,0 6,1 H. Jaubert. Anciens évêchés et ruines chrétiennes de la Numidie et de la Sitifienne. Recueil des Notices et Mémoires de la Société archéologique de Constantine 46 (1913): 127-129.
  7. ^ J. Frank Henderson. Moslems and the Roman Catholic Liturgical Calendar. Documentation (2003), str. 18.
  8. ^ Atkinson 2002.
  9. ^ "Climate Normals for Béjaïa". Pridobljeno dne 11. februarja 2013. 
  10. ^ "Béjaïa, Algeria". Climatebase.ru. Pridobljeno dne 11. februarja 2013. 
  11. ^ Elkhadra bejaia Arhivirano 15. september 2014 na spletnih straneh Wayback Machine.