Avguštin Ternovšek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avguštin Ternovšek
Rojstvo30. januar 1654({{padleft:1654|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Smrt18. november 1699({{padleft:1699|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (45 let)
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklicduhovnik, redovnik

Avguštin Ternovšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in gospodarski strokovnjak, * 30. januar 1654, Zagorje ob Savi, † 18. november 1699, Fala.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kot deček je bil poslan k benediktincem v Šentpavel v Labotski dolini (nemško Sankt Paul im Lavanttal), se tam in v Admontu (Štajerska) šolal, vstopil v benediktinski red in bil po končanem študiju filozofije in bogoslovja leta 1678 v Gradcu posvečen v duhovnika. V letih 1679–1683 je bil duhovni pomočnik samostanske Župnije v Lovrencu na Pohorju (ko je tu v letih 1680–1682 razsajala kuga — samo leta 1680 je umrlo 382 ljudi — se je Ternovšek izkazal s svojim znanjem kemije in medicine pri preprečevanju širjenja epidemije). V letih 1683–1691 je bil župnik v Mohličah v Podjuni (nemško Möchling) na Koroškem, od 1691–1699 v matičnem samostanu Šentpavel v Labotski dolini, kjer je bil tudi glavni kletar samostanskih posestev. Ko se je po nekem službenem opravilu jeseni 1699 vračal v samostan v Šentpavlu je pri Breznu ob Dravi padel s konja, se ponesrečil in kmalu umrl. Ternovšek je bil priznan kemik in gospodarski strokovnjak. V rokopisu je zapustil več spisov o kletarstvu, fermentaciji sodov in vinski kemiji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]